Vizita.si
image (28)
Novice

Izbrala je otroka … in smrt

Ni.J.
17. 04. 2012 08.09
29

Sarah so zdravniki med nosečnostjo diagnosticirali raka na črevesju. Ker je bilo od zdravljenja odvisno preživetje otroka, se je temu odpovedala, sedaj pa se ji je rak že tako razširil, da so njene možnosti preživetja nične.

Sarah Brook je bila v šestem mesecu nosečnosti, ko so ji zdravniki povedali, da njena jutranja slabost in močne bolečine v hrbtu niso posledice nosečnosti, temveč raka na črevesju. Ker so nosečniški hormoni pospeševali rast tumorja, so ji svetovali, naj z zdravljenjem ne odlaša več kot dva tedna, saj bi takrat bilo zanjo že prepozno.

V hudi stiski, kaj storiti, je Sarah ravnala v skladu s srcem. Odločila se je prestaviti zdravljenje za dva tedna, kar je bilo ravno dovolj, da so rešili malo Polly Jean, ki se je v 27. tednu rodila s carskim rezom. Tehtala je zgolj 900 gramov. Polly je sedaj stara štiri tedne in je kljub nekaterim zdravstvenim zapletom iz dneva v dan močnejša.

Vendar pa je 32-letna Sarah izvedela, da sta bila dva tedna zanjo preveč. Zdravniki so ji povedali, da se ji je rak v tem času že razširil na trebušno slinavko, celotno črevesje, v pljuča in vrat ter da možnosti ozdravitve zanjo ni več. Njene želje so tako danes izjemno skromne: "Želim si le, da bi bila čim dlje mamica svoji punčki in žena ter najboljša prijateljica svojega moža."

Sarah je nekoč živela v Londonu, po poroki leta 2006 pa sta se z možem preselila v Avstralijo. Večino svojega časa sedaj preživlja v sydneyjski bolnišnici, kjer jo zdravijo in obiskuje svojo hčerko Polly, ki bo morala ostati na neonatalnem oddelku za intenzivno nego še več mesecev.

Trenutno prestaja kemoterapijo, s pomočjo katere ji želijo zdravniki podariti nekaj časa, da bi ga lahko še preživela z družino. Med nosečnostjo si zdravljenja ni mogla dovoliti, ker bi močna zdravila lahko poškodovala plod. "Vsekakor mi ni lahko poslušati zdravnikov, ko ves čas govorijo le o zdravljenju in nikoli o ozdravitvi. Situacija je še posebej težka za moža, saj se že ves čas sooča z mislimi o življenju brez mene in o tem, kako bo sam skrbel za Polly kot oče samohranilec," razlaga. "Vedela sem, da bo rojstvo otroka dogodek, ki bo močno spremenil moje življenje, a si nisem predstavljala, da bo sprememba tako velika." Čeprav jo je nosečnost praktično stala življenja, Sarah obožuje svojo hčer. "Ko sem jo prvič videla, me je preplavil močan občutek ljubezni in v trenutku sem se zaljubila vanjo," še pravi in dodaja, da je mala Polly prava mala borka in čudežno dete.

Raka na črevesju je težko diagnosticirati pri nosečih ženskah, saj simptomi, kot so spremembe v delovanju črevesja, slabost, bruhanje in bolečina v hrbtenici, močno spominjajo na tiste, ki jih ženske običajno izkušajo v nosečnosti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

KOMENTARJI (29)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
nikoli si ne želim biti pred takšno odločitvijo. kar koli bi storia, bi obžalovala...najberž je imela upanje, da bo vse v redu. če bi pa naredila splav, bi si pa spet očitala, zakaj ni storila drugače, ker bi bilo mogoče vse v redu. meni se to ne zdi egoizem in mislim, da ljudi, ki se znajdejo pred tako težkimi odločitvami ne smemo obsojat... je že tako prav kot se je odločila. če bi bilo prav drugače, bi se odločila drugače. zame je pogumna, pa kakorkoli bi se odločila.
Eni obsojate, da je sebicna ker je otroka rodila, namesto da bi nase gledala. Ce bi pa nardila splav, bi pa spet imeli pripombe, kako je lahko otroka ubila. Dokler ne bote (vsekakor ne zelim to nobenemu) v taki situaciji, ne bote vedeli, kako tezka je bila odlocitev. Ko se bo mala cez neki let zavedla kaj je mami zrtovala za njo, ji bo vecno hvalezna. Taka oseba bo spostovala svoje zivljenje in druge. Je pa zalostno, da ljudje zacnejo to cenit, ko se jim kej pripeti:/ vecinoma je tako.
raje mamica tistih nekaj mesecev kot rakavi bolnik celo življenje. egositično ampak....
Na žalost, ni ne prva, ne zadnja, ki se je odločila za tak korak...Je pa res škoda, da otrok ne bo odraščal ob pravi materi, ampak, takšno je življenje. To je usoda!!
Js bi jo preklel, ker me je rodila. :) Življenje: Najprej ti je dano vse, potem pa moraš gledati, kako ti vse vzame. Bedno.
Kljub temu, da ga imam s trnjem poslanega.....ga cenim! Svojega in zivljenja bližnjih z njim....
Jaz tudi mislim da pri tako težki bolezni ni odločilnih tistih 14 dni!In prav se je odločila,tudi če bi jo 14 dni prej kao zdravili bi imela samo malo več izgledov!!Ampak po statistiki sodeč in dosedanjih medicinskih dosežkih gotovo ne bi ozdravela!!!
Ko bosta nekdaj skupaj med zvezdami, se ji bo hčerka lahko zahvalila za neizmerno plemenito dejanje. Tudi jaz bi si želel, da bi bil lahko tako "močan".
Pretresljiv članek.Vendar malo takih mamic. Mislim pa, da človek ne ve kako bi blo če bi se znašel na njenem mestu.Morda bi se jaz isto odločila kajti nekoga katerega si človek želi kar tako izgubit oziroma ga (ubit)kljub zdravniškim nasvetom je zelo, zelo težka odločitev.Kajti tud ženske smo si različne ene naredijo splav za šalo druge smo kljub splavu celo življenje pri tistem nerojenem bitju.Morda je bla njena poslednja želja kot se meni zdi za normalno žensko, da preden umre še vidi svoje dete.Sicer hormoni delajo čudeže zato ji srčno privoščim, da bi ozdravela in skupaj zaživela s svojo štručko in partnerjem.
:::(
polikarbonatka 17. 04. 2012 16.17
pri tako invazivni obliki raka(glede na to da je v 14 dneh tako napredoval)tudi tistih 14 dni ,ko bi jo zdravili,ne bi igralo bistvene vloge,pa še otroček bi utrpel poškodbe zaradi agresivnega zdravljenja.Tako da bi to njej minimalno podaljšalo sicer nekvalitetno življenje,pa še malčica bi lahko utrpela nepopravljive poškodbe.Tako da ,pametna odločitev,upajmo na čudež
če je prestavitev obsevanja za 2 tedna blo tako kriticno, ji tud zdravljenje prej ne bi pomagalo
Izbrala je življenje....četudi je svoje usihajoče zamenjala za življenje svojega otroka.....
Eh življenje je nepredvidljivo.... kaj pa če bi se odločila za svoje življenje, se odpovedala otroku, na koncu pa izvedela, da je vseeno prepozno? Težka odločitev, ampak kdor ima otroke, bo razumel njeno odločitev.....
Iskreno in iz srca ji želim ozdravitve!Že tako tako mamice med nosečnostjo skrbi,če je vse v redu z otročkom,ko pa izveš,da je s tabo hudo narobe potem je pa to zelo velik šok.Res je plemenita in pogumna!Ne poznam je pa mi je težko saj se lahko znajde vsaka ženska v takšni situaciji in to terja veliko poguma in moči.
hudo!huda in nesebična odločitev!vse moje spoštovanje!želim in upam da ji bo narava dala čudežno moč-tako močno kot jo je potrebovala pritej neskončno hudi odločitvi in da bo ozdravela!
res si zasluž živlenje.upam na čudež
heartbreaker 17. 04. 2012 12.03
ena beseda: žrtovanje.
o moj bog umrem, kaka plemenita ženska sicer pa materinski čut je neskončna moč...
Želim ji, da bu se zgodil čudež in da bi bila lahko dolgo s svojim otrokom.To pa je materina ljubezen, brez meja.
Najprej bi morala poskrbeti zase. Lahko bi še enkrat zanosila kasneje (magari bi ji otroka nosila druga ženska), tako pa (za moje pojme) do sebe in moža neodgovorna odločitev.
Ne mores bit pameten, ce nisi na njenem mestu.. Jaz tudi ne vem, ce bi lahko ubila svojega otroka.. Je pa res da bo sedaj hcerka odrascala brez mame.. Ne vem.. to je tako tezka odlocitev, da zenske ne smemo in ne moremo obsojat.. lahko smo pametni kaj bi lahko pa ni naredila, ampak na koncu se je ona odlocila po svoji vesti, mi pa ji lahko zelimo samo vse najboljse, njej in njenim...
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1192