Ko prepoznamo znano osebo, naši možgani hitro povežejo obraz z imenom in spomini. Znanstveniki so ugotovili, da to poteka prek valovanj oziroma električnih impulzov. Ti delujejo kot ritem, ki poveže različne dele možganov. Raziskava je pokazala, da možganske celice lažje komunicirajo in tvorijo misel takrat, ko delujejo v enakem ritmu.

Kako se različni deli možganov uskladijo brez dirigenta
Znanstveniki so odkrili, da deli možganov sodelujejo bliskovito hitro, ne glede na medsebojno razdaljo. Možgani delujejo usklajeno, podobno kot bi cel stadion ljudi istočasno začel ploskati. Ta sinhronizacija se okrepi takrat, ko so naloge težje. Ko si moramo zapomniti več informacij hkrati, možganske celice povečajo svojo medsebojno usklajenost, kar pomeni, da v zahtevnih trenutkih možgani stopijo skupaj.

Čeprav so izsledki študije spodbudni, ostajamo previdni. Ker so bili v raziskavo vključeni le bolniki z epilepsijo, še ne vemo, ali rezultati veljajo za vse ljudi. Znanstveniki so možgansko aktivnost le opazovali, niso pa je spreminjali, zato ne morejo zagotovo trditi, da bi z nadzorom ritmov izboljšali spomin. Za uporabo v medicini je sicer še prezgodaj, a raziskava nam pomaga bolje razumeti, kako možgani združujejo zaznave v smiselno celoto.
Vir: ScienceAlert





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV