Drugi kongres slovenskih dermatovenerologov v Portorožu je znova pokazal, da sodobna dermatovenerologija danes presega zgolj zdravljenje kožnih bolezni. Stroka vse glasneje opozarja na pomen preventive, zgodnjega odkrivanja kožnega raka ter nujnost sistemske zaščite ljudi, ki so pri delu vsakodnevno izpostavljeni sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju. Kongresa, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih dermatovenerologov, se je udeležilo okoli 250 strokovnjakov, več kot polovica iz tujine, kar potrjuje vse večjo mednarodno prepoznavnost dogodka.
30 vabljenih predavateljev iz tujine in še 30 domačih je predstavilo svoje izkušnje in izsledke raziskav s področij dermatoonkologije, imunsko pogojenih kožnih bolezni, psihodermatologije, perigenitalne kožne patologije, estetske dermatologije, otroške dermatologije, sodobnega zdravljenja kožnih bolezni, uporabe umetne inteligence v dermatologiji ter uporabnosti dermatoskopije pri vsakdanjem delu v ambulanti.
V soboto, 23. maja, dopoldan je bil na sporedu sklop predavanj na temo 'poklicni rak kože', v sklopu katerega so naši in predavatelji iz tujine predstavili svoje izkušnje na tem področju z namenom, da bi podprli naše prizadevanje, da bi se pri delavcih, ki delajo na odprtem, pokazalo, da je UV-sevanje temeljni vzrok za nastanek kožnega raka, in se pri teh kožni rak opredeli kot poklicna bolezen.
Dermatologi opozarjajo, da se kljub dolgoletnim preventivnim kampanjam številni prebivalci še vedno ne zaščitijo ustrezno. Dermatolog Bor Hrvatin Stančič je izpostavil, da predvsem starejši moški pogosto pridejo na pregled prepozno: ''Še vedno opažamo, da moški, zlasti starejši, prihajajo z bolj napredovalimi melanomi in tako zamudijo optimalni čas za uspešno zdravljenje.''
Po njegovih besedah ljudje pogosto napačno razumejo zaščito pred soncem. ''Zaščita mora biti kombinirana, poleg sence tudi zaščitna oblačila, pokrivala, sončna očala in zaščitni pripravki. Ljudje pogosto pozabijo zaščititi uhlje, vrat ali lasišče, opuščajo ponovno nanašanje zaščitnih krem in zmotno mislijo, da jih senca popolnoma zaščiti pred UV-sevanjem,'' opozarja Hrvatin.
Posebej je poudaril tudi nevarno zmoto, da je mogoče sončenje izvajati varno: ''Napaka oziroma zloraba zaščitnih pripravkov je, če jih uporabljamo zato, da bi se lahko namenoma izpostavljali soncu ali razvili zagorelost. Zagorelost pomeni poškodbo kože.''
Na problem poklicne izpostavljenosti soncu so opozorili tudi mednarodni strokovnjaki. Andreas Stoimenidis je predstavil stališča Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (OSHA) glede zaščite delavcev na prostem, Alberto Modenese pa pogled medicine dela na poklicni kožni rak ter pomen prijavljanja primerov za izboljšanje zaščite zaposlenih.
Alberto Modenese je podal strokovno mnenje s področja medicine dela, pri čemer je izpostavil problematiko poklicnega kožnega raka in poudaril nujnost prepoznavanja nevarnosti, ki jih za človeka predstavlja izpostavljenost UV-sevanju. Hkrati je argumentiral ključni pomen doslednega prijavljanja tovrstnih obolenj kot temeljnega koraka za spodbujanje učinkovitih preventivnih ukrepov in aktivno zaščito poklicno izpostavljenih delavcev.
Dermatolog prof. dr. Werner Aberer je poudaril odgovornost zdravnikov pri prepoznavanju poklicnega raka kože: ''Če ni prijavljenih primerov, potem problema formalno ni. Dermatologi smo dolžni prepoznati, kdaj je delavec zbolel zaradi nezaščitenosti pred UV-sevanjem pri delu na prostem.''
Stroka opozarja, da Slovenija še vedno nima ustrezno urejenega področja poklicnega kožnega raka. Predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo prof. dr. Mirjam Rogl Butina je pojasnila, da so letos že pripravili predlog dopolnitve pravilnika o poklicnih boleznih: ''Predlagali smo, da se ultravijolično sevanje opredeli kot samostojen popolni kancerogen za človeško kožo.'' Ob tem opozarja, da odlašanje pomeni tudi višje stroške zdravljenja: ''Vsako leto odloga pomeni nove bolnike in višje stroške zdravstvene obravnave, čeprav bi velik del teh bolezni lahko preprečili.''
Po besedah dermatologov so podnebne spremembe problem še dodatno zaostrile. Delavci se zaradi višjih temperatur pri delu na prostem pogosto slačijo, obenem pa UV-sevanja ne zaznamo neposredno. ''Ljudje za UV-sevanje nimamo čutila, zato nevarnosti pogosto ne zaznamo pravočasno,'' opozarja Rogl Butina.
Velik poudarek kongresa je bil namenjen tudi preventivi in ozaveščanju. Prim. Borut Žgavec je spomnil, da slovenski dermatologi organizirano preventivno delujejo že več kot dve desetletji. Ob tem je izpostavil tudi nova nacionalna priporočila glede vitamina D. ''Odsvetovano je izpostavljanje soncu z namenom tvorbe vitamina D v koži, saj imajo UV-žarki dokazano rakotvoren učinek,'' je poudaril. Po njegovih besedah za tvorbo vitamina D zadostuje že kratka izpostavljenost soncu: ''Na naši zemljepisni širini svetlopolta oseba med majem in septembrom potrebuje le približno deset minut izpostavljanja nekajkrat tedensko. Daljše sončenje in zagorelost pa tvorbo vitamina D celo zmanjšata.''
Dermatologi obenem opozarjajo, da zaščita kože ne sme biti omejena le na dopust ali poletne mesece. ''Kožo obraza in vratu je treba zaščititi skozi vse leto,'' poudarja Žgavec, ki meni, da bi morala biti kakovostna zaščitna sredstva dostopnejša tudi v Sloveniji.
Na nevarnosti sončenja in solarijev sta opozorili tudi dermatologinji Svetlana Ponorac in Eva Klara Šabović. ''Varne sončne zagorelosti ni,'' poudarjata. Po njunih besedah zagorelost pomeni dokaz poškodb celic, solariji pa predstavljajo še dodatno tveganje: ''Solarij nima nobenih pozitivnih zdravstvenih učinkov, nasprotno pa povečuje tveganje za kožne rake, pospešeno staranje kože in okvare imunskega sistema.''
Dermatologi opozarjajo tudi na naraščajoče število bolnikov z napredovalim kožnim rakom. Onkologinja Laura Djordjević Betetto poudarja, da takšni bolniki potrebujejo zahtevno in drago zdravljenje: ''Preventiva lahko zmanjša delež bolnikov z napredovalimi oblikami kožnega raka in s tem tudi stroške zdravljenja.''
Pomemben del preventive ostaja zgodnje odkrivanje sprememb na koži. Dermatologinja Aleksandra Dugonik svetuje redno samopregledovanje kože: ''Ko vidite polno luno, naj vas to spomni, da pregledate svojo kožo – tudi skrite predele, kot so podplati, med prsti, lasišče in predeli za uhlji.''
Dermatologinja Lili Mervic je spomnila, da je stroka že pred leti pripravila program presejalnega testiranja KO-RAK za bolj ogrožene skupine prebivalstva. Projekt po njenih besedah ni bil sprejet, ker je prevladalo stališče, da presejalni program ni smiseln. Dermatologi ob tem opozarjajo, da bi lahko zgodnje odkrivanje pomembno zmanjšalo delež napredovalih oblik kožnega raka.
Posebno pozornost stroka namenja otrokom. Primarij Ana Benedičič opozarja, da so otroci zaradi občutljivejše kože še posebej ranljivi. Slovenija sicer že vrsto let izvaja program Varno s soncem, ki je postal del vzgojno-izobraževalnega sistema. ''Eden največjih uspehov programa je, da so vrtci danes zavezani zagotavljati zadostne senčne površine in prilagoditi poletne aktivnosti otrok,'' poudarja. Ob tem dodaja, da mora biti zaščita organizirana sistemsko: ''Najprej s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, šele nato z osebno zaščito posameznika.''
Dermatologija že 19 let prispeva k izobraževanju novih generacij o nevarnostih nezaščitene izpostavljenosti sončnemu UV-sevanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje v okviru nacionalnega zdravstveno-izobraževalnega programa Varno s soncem, ki se po pilotnem projektu v letu 2007 izvaja pri otrocih v vrtcih in od leta 2010 v osnovnih šolah pred šolo v naravi, od lani pa je NIJZ razširil informacije še na srednje šole, pravi primarij Benedičič. ''Dermatologija ob vse večjem letnem številu bolnikov s kožnimi raki, ki jih povzroči sončno UV-sevanje, opozarja, da je velik del možno preprečiti z ustrezno in vseživljenjsko zaščito pred soncem od zgodnjega otroštva, seveda skozi vse leto, ne le v času dopusta in rekreacije, nujno tudi pri opravljanju poklicnega dela, če se to izvaja na prostem v času, ko moč UV-sevanja preseže stopnjo UV-indeksa 2.''
Združenje slovenskih dermatovenerologov letos že 19. leto zapored sodeluje tudi v evropski preventivni kampanji Euromelanoma 2026. Kot je poudaril prof. dr. Igor Bartenjev, bodo v okviru akcije opravili približno 500 brezplačnih preventivnih pregledov sumljivih kožnih znamenj, dodatnih 1500 pregledov pa bo v začetku junija organiziranih v Ljubljani. ''Poudariti velja, da dermatologi v tesnem sodelovanju z zdravniki na primarni ravni predstavljajo ključne nosilce strokovnega preventivnega delovanja na tem področju. Z obžalovanjem opažamo, da si nekateri posamezniki in ustanove v Sloveniji, pogosto ob uporabi neustreznih oblik medijske izpostavljenosti, neutemeljeno pripisujejo zasluge za preventivo na področju kožnega raka. Poudarjamo, da zgolj teoretični nasveti brez neposredne klinične obravnave pacientov in ustreznih specialističnih izkušenj ne morejo nadomestiti strokovnega dela. Tovrstne prakse so žal pogosto usmerjene v samopromocijo in ne prispevajo k dejanskemu izboljšanju zdravstvene oskrbe in javnega zdravja,'' še poudarja dr. Bartenjev.
Dermatologi ob tem še opozarjajo, da preventiva ni zgolj medijska kampanja, temveč predvsem strokovno in neposredno delo s pacienti. ''Teoretični nasveti brez kliničnih izkušenj niso dovolj,'' zaključuje Bartenjev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV