V številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, je uživanje polnozrnatih žit še vedno nezadostno, ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Kot poudarjajo, lahko že razmeroma majhne spremembe prehranskih navad dolgoročno prispevajo k boljšemu zdravju.

Po podatkih portala Global Dietary Database povprečni dnevni vnos 50 gramov polnozrnatih žit ni dosežen v 16 od 27 držav članic EU. Med te države sodi tudi Slovenija, za katero je ocenjen povprečni dnevni vnos 18 gramov, podatke raziskave povzema Inštitut za nutricionistiko. Kot opozarjajo, je po podatkih raziskave Global Burden of Disease prenizek vnos polnozrnatih žit drugi najpomembnejši prehranski dejavnik tveganja za umrljivost na svetovni ravni, takoj za previsokim vnosom natrija.

Na inštitutu zato ob današnjem mednarodnem dnevu polnozrnatih žit opozarjajo na pomen vključevanja polnozrnatih živil v vsakodnevno prehrano. Uživanje približno 50 gramov polnozrnatih žit dnevno je namreč povezano s približno za četrtino manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, za petino manjšim tveganjem za umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, za 12 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi raka in za 15 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi vseh vzrokov. Na inštitutu ob tem poudarjajo, da za povečanje vnosa polnozrnatih žit niso potrebne velike spremembe prehranskih navad. Pomembno je predvsem, da se izdelke iz rafiniranih oz. belih žit čim pogosteje nadomesti s polnozrnatimi različicami.

"Namesto belega kruha lahko pogosteje izberemo polnozrnatega, bele testenine zamenjajmo s polnozrnatimi, v prehrano pa vključimo tudi ovsene kosmiče, ješprenj, ajdo in druga polnozrnata žita oziroma žitne izdelke," svetujejo na inštitutu. Pri izbiri živil je lahko v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko uporabniki dostopajo do nutricionističnih podatkov o živilih. Z njo na inštitutu med drugim zbirajo podatke o sestavi predelanih živil v Sloveniji.





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV