Obupana mati sprejela grozljivo odločitev

''Ne bomo jokale, dokler je z nami Isabella. Srečo imamo, da imamo na voljo še en božič, ki ga bomo lahko preživele z našo preljubo deklico, in želim si, da ustvarimo dragocene spomine, ki jih bomo lahko hranile do konca življenja,'' je za britanski Mail Online povedala mati Jolene. ''Rak nam je uničil vsak božič, odkar smo izvedele za njeno bolezen, a tokrat ga ne bo. Tokrat se bo zabavala tako kot vsi ostali otroci. Zdravljenje Isabelle ne bo ozdravilo, zato nima smisla, da z njim nadaljujemo, saj je tudi poslabšalo njeno kvaliteto življenja do te mere, da ne more več uživati življenja. Ni ji ostalo veliko življenja, zato je skupni čas, ki ga še imamo, nadvse dragocen in je škoda, da bi ga zapravljali s tem, da se počuti slabo. Moja mala deklica si zasluži nekaj smeha in sreče za božič.''

A Isabella je svojo mati letos povsem presenetila s svojo poslednjo željo. Želi si, da bi z družino znova lahko obiskala Disneyland. Lansko leto so namreč dobri ljudje zbrali sredstva in družini omogočili potovanje v Pariz v svetovno znani zabaviščni park, kjer so se imeli neizmerno lepo. Tako ni nenavadno, da je bila največja želja Isabelle tudi letos, da bi znova videla svoje najljubše risane junake. Kljub vsemu pa mati tega ni pričakovala: ''Skoraj me je zadela kap, ko mi je povedala, da je Božičku pisala, če bi se lahko vrnila v Disneyland. Lansko leto se je tam imela tako lepo in še nikoli je nisem videla tako srečne. Niti sanjalo se mi ni, da namerava še enkrat prositi za isto potovanje. A kje bi si lahko privoščila kaj takega? Za to nimam dovolj denarja, hkrati pa se mi bo zlomilo srce, če ji ga ne bom omogočila, sploh ker je to njen zadnji božič. Tako sem se odločila, da bom poskusila znova prositi ljudi za pomoč. Največ, kar lahko naredim je, da poskusim, in vsaka mati v mojih okoliščinah bi to storila.''

Isabella se je rodila septembra 2010 in je bila videti povsem zdrava. Njena mati pa se je prvič prestrašila za njeno zdravje, ko je bila stara pet mesecev: ''Opazila sem, da ni potiskala nog navzdol tako, kot jih je Rebecca, ko je bila dojenček, a osebni zdravnik mi je rekel, da se nimam česa bati, ter me pomiril, da se vsi dojenčki razvijajo drugače.'' Ko je bila Isabella stara deset mesecev, je Jolene znova zanosila, a bila še vedno zaskrbljena za Isabello, ki še ni znala usesti brez opore. Obrnila se je po pomoč v bolnišnico Royal Marsden v Londonu, kjer so ji opravili dodatne teste in 16. decembra so odkrili, da Isabella trpi za velikim možganskim tumorjem. ''Nobena mati ne pričakuje, da bo slišala te besede. Popolnoma sem se tresla in bila čisto iz sebe.''

Takrat še niso vedeli, ali je tvorba rakava, kljub vsemu pa jo je bilo potrebno čim prej odstraniti. Jolene je tako božično praznovanje prestavila na nekaj dni pred božičem, da je lahko šla Isabella čim hitreje na zdravljenje. ''K sreči niso nikoli uganile, da v resnici ni bil božič. Imeli smo purana, krekerje in veliko daril, a vse, kar sem lahko v tistem trenutku mislila, je bila operacija.'' Nekaj dni kasneje je Isabella prestala operacijo in na pravi božični večer okrevala v sobi bolnišnice. Med osemurno operacijo niso uspeli odstraniti celotnega tumorja, ampak le 80 odstotkov. Preostali del je bil ovit okoli glavne krvne žile in je bilo prenevarno, da bi ga odstranili. Ko je okrevala, so jo medicinske sestre zaradi njenega poguma oklicale za pravo malo levinjo.

Kmalu je prišla nova slaba novica, saj so testi pokazali, da trpi za izjemno redko obliko raka. Isabella je takoj pričela s prvim ciklom zdravljenja s kemoterapijo in nato tri mesece kasneje prestala še en cikel. Takrat je mati Jolene rodila tretjo deklico Sophio in se na žalost razšla z očetom deklic Chrisom. ''Isabella je oboževala vlogo starejše sestrice in upala sem, da ji bo nova dojenčica dala nov cilj, za katerega se bo borila.''

Na žalost pa se ni odzivala na zdravljenje tako, kot so upali. Družina je tako pričela zbirati dobrodelna sredstva za drago poskusno zdravljenje v ZDA. Lansko leto se je spopadla z novimi cikli kemoterapije, družina pa je upala, da bo tokrat zdravljenje uspešno. In znova je sledila slaba novica. Septembra so zdravniki sporočili, da Isabella ne bo preživela in da ima le še deset mesecev življenja. ''Nikoli ne bom pozabila teh besed. Povedali so mi, da moja deklica ne bo nikoli odrasla in v tistem trenutku so mi strli srce za vedno. A vedela sem, da ne smem jokati dokler še imam Isabello v svojih rokah, saj namesto, da se sedaj borim za njeno življenje, se moram boriti za to, da naredim čim več iz skupnega časa, ki nam je še ostal.''

S kemoterapijo so skušali podaljšati njeno življenje, a je bila po njej tako šibka in bolna, da je mati rotila zdravnike, naj prekinejo zdravljenje: ''Nisem več prenesla tega, da je svoj dragoceni čas, ki ga je še imela, preživljala v bolnišnici. Božič se je približeval in tako se ga je veselila. Nisem želela, da ga zdravljenje uniči, saj ji tako ne bi rešilo življenja.''

Isabellin zdravnik se je strinjal, da je njena kvaliteta življenja zaradi zdravljenja tako slaba, da je kemoterapijo smiselno prekiniti in da je čas, da se Isabella zabava. Prav tako je družini svetoval, naj ne zapravljajo časa z zdravljenjem v ZDA. Namesto tega so se strinjali, da bodo na tisoče dolarjev, ki so jih zbrali s prispevki dobrih ljudi, podarili drugim otrokom z rakom. Ko je Isabella izrazila svojo božično željo, pa je to pomenilo, da bo njena mati znova morala pričeti zbirati sredstva zanjo. Sedaj upa, da jo bodo ljudje znova podprli in uresničili poslednjo željo njene hčere.