Kot poroča Daily Dot, je njegovo dejanje skušalo gledati še več ljudi, a spletna stran omogoča le 200 opazovalcev direktnega prenosa. Nekateri izmed njih so 'Stephena' celo spodbujali k dejanju. ''Dajmo vsi uporabiti njegovo fotografijo za svojo naslovno za teden dni. Res bo to storil,'' je zapisal eden izmed njih. Spet drugi je bil ogorčen, da ne more spremljati dejanja: ''Naj kdo zapusti stran, da si bomo lahko še mi ogledali.'' Takoj so se pojavila tudi namigovanja, kdo naj bi bil mladi fant, kjer so nekateri prepričani, da gre za študenta iz Kanade.

Kaj je 'Stephena' privedlo do tega dejanja, ni znano, a strokovnjaki opozarjajo, da je najpogostejši vzrok za samomor duševna motnja depresija, kjer je kar 90 odstotkov samomorov povezanih z njo. K preprečevanju samomorov lahko prispevamo vsi, tako da smo pozorni na znake stiske in samomorilnega vedenja naših bližnjih ali ljudi v okolici. ''Ti znaki so na primer spremembe v razpoloženju, umikanje v samoto, opuščanje aktivnosti ali pa celo razdajanje premoženja, pisanje oporoke, poslavljanje, pa tudi izjave, kot so nič nima več smisla, ne morem več. Takrat je posameznik v hudi stiski in morda razmišlja celo o samomoru,’’ je pojasnila mag. Alenka Tančič Grum z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). V takem primeru je pomembno, da ga ne puščamo samega, da smo mu na razpolago za pogovor in da mu pomagamo poiskati strokovno pomoč.

Če se sami znajdete v hudi stiski, je prvi, na katerega se obrnete osebni zdravnik, ki vas lahko napoti k psihoterapevtu. Če je stiska prehuda, pa se lahko obrnete na dežurnega zdravnika, na psihiatrično kliniko ali reševalo službo. Poleg tega lahko pokličete tudi na različne telefone v stiski.

- 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19.00 in 7.00 zjutraj)
116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; klic je brezplačen in mogoč 24 ur dnevno)
- 01 422 33 70 Gerontološko društvo Slovenije (telefon za starejše ljudi in njihove svojce, deluje vsako delovno sredo od 9.00 do 14.00)
- 01 528 39 95 Spominčica - Slovensko združenje za pomoč pri demenci (deluje vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00)

Sicer pa je izjemno pomembno, da že v razvoju otroka poskrbimo, da otroka naučimo, kako se spopadati s stisko. Do takšnega obupa namreč ne bi prišlo, če bi se posameznik naučil sproti predelati stisko, je prepričana predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik. ’’Če želimo preprečevati samomor, moramo za to poskrbeti, še preden se pojavi suicidalna ogroženost. Pomembno je, da za to poskrbimo že v družini, da bodo otroci odraščali v varnem okolju, ki jih bo opremilo s sposobnostmi za spopadanje s problemi in bo nudilo načine reševanja stisk. Da se bo potem, ko posameznik odraste, lahko vključil v delovno okolje, v različne organizacije, društva, kjer se bo potrjeval na različnih področjih, tako da bo ob stiski imel možnost najti tudi tista področja pri sebi, ki ga držijo pokonci v življenju in ga povezujejo z življenjem. Pomembno je še, da bo zdravstvo organizirano tako, da bo lahko pomagalo rizičnim skupinam, da bodo osebe, ki so v stiski, ki razmišljajo o samomoru, dobile čim hitrejšo in čim bolj strokovno pomoč. Na ta način bomo skupaj lahko še naprej zniževali količnik samomora in pomagali ljudem, da preživijo.’'

Sicer pa so samomorilna dejanja velik problem tudi v Sloveniji, saj se uvrščamo na visokih mestih v svetovnem merilu po pojavu te prezgodnje umrljivosti. V letu 2011 je samomor storilo kar 437 ljudi, med njimi kar 348 moških in 89 žensk. ''Vzrok za to, da je samomor pogostejši pri moških, je najverjetneje v tem, da moški izbirajo bolj agresivne oblike samomora, ki večinoma na koncu privedejo do smrti, ženske pa večkrat storijo poskus samomora. Eden od razlogov je tudi ta, da moški manjkrat poiščejo pomoč, ko so v stiski,’’ pojasni Tančič Grumova. Poleg tega se za to obliko umrljivosti pogosteje odločajo starejši ljudje po 65. letu starosti: ’’Smo družba starih ljudi in imamo vse več starostnikov, poleg tega se s starostjo pojavijo kronična obolenja, starostna depresija, vse manj je ljudi v njihovi bližini,’’ pojasni predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bodgan Dobnik. Zavasnikova pa dodaja, da je pri starejših težava tudi v tem, da nekateri izgubijo upanje. ’’Pri starejših se zmanjša upanje. Upanje, kaj bo, načrtovanje prihodnosti, če je še okolje takšno, ki jih spravlja v stisko, pa je ogroženost še večja.’’

Da bi bilo upanja več in da bi zmanjšali pojavnost samomorov torej bodimo pozorni na ljudi v svoji okolici in se odzovimo na opozorilne znake. Če se sami znajdemo v stiski, pa poiščimo primerno strokovno pomoč.