Prav tej temi se v letu 2026 posveča program družbene odgovornosti Merkur zavarovalnice (P)ostani Človek, ki želi opozoriti na realnost teh družin ter spodbuditi več razumevanja, podpore in vključevanja v družbi.
Skriti pritisk, ki vpliva tudi na zdravje
Dolgotrajna skrb za druge lahko vodi v kroničen stres, ki se ne kaže le psihično, ampak tudi fizično. Telo je stalno v pripravljenosti, kar lahko na dolgi rok pomeni večje tveganje za:
- težave s spanjem,
- oslabljen imunski sistem,
- glavobole in napetost v mišicah,
- prebavne težave,
- izgorelost.
Neformalni skrbniki pogosto svoje potrebe potisnejo na stranski tir, dokler telo ali psiha ne začneta opozarjati, da je dovolj.
Znaki, da skrb postaja preveliko breme:
- stalna utrujenost in pomanjkanje energije,
- občutki nemoči ali preobremenjenosti,
- motnje spanja,
- razdražljivost in zmanjšana toleranca do vsakodnevnih situacij,
- zanemarjanje lastnih potreb.
Če ste se prepoznali v več točkah, je to signal, da potrebujete podporo.
5 konkretnih načinov, kako si lahko skrbniki olajšajo vsakdan
Ko skrbnik dobi priložnost za oddih, se ne izboljša le njegovo počutje, temveč tudi kakovost odnosa z otrokom. Že kratek predah ali podpora okolice lahko pomeni veliko razliko.
Razbremenitev pa ne pomeni, da 'niste dovolj močni', temveč, da želite dolgoročno ohraniti svoje zdravje.
1. Kratki odmori štejejo
Ni treba čakati na 'prosti vikend'. Že 10–15 minut miru dnevno (sprehod, tišina, dihanje) lahko zmanjša stres.
2. Prosite za konkretno pomoč
Namesto 'rabim pomoč' povejte jasno:
- 'Lahko prideš za eno uro, da grem na sprehod?'
- 'Lahko pelješ otroka na terapijo?'
Ljudje pogosto želijo pomagati, a ne vedo kako.
3. Vzpostavite 'mrežo podpore'
Naj to ne bo ena oseba, ampak več ljudi (sorodniki, prijatelji, lokalna skupnost).
4. Ne zanemarjajte zdravnika
Redni pregledi niso luksuz. Skrbniki pogosto čakajo predolgo.
5. Poiščite skupnosti, kjer niste sami
Pogovor z nekom, ki razume podobno situacijo, lahko močno razbremeni občutek izolacije.
Prostori, kjer inkluzija zaživi
Pomembno vlogo pri razbremenitvi in vključevanju ima Društvo za kulturo inkluzije, ki skupaj s partnerji ustvarja okolja, kjer so otroci in mladostniki s posebnimi potrebami aktivno vključeni v družbo, obenem pa skrbnikom omogočajo vsaj delno razbremenitev.
Eden takšnih primerov je festival Igraj se z mano, ki že vrsto let dokazuje, da inkluzija ni le beseda, temveč praksa. Na festivalu se otroci, mladostniki in odrasli družijo skozi:
- športne aktivnosti,
- ustvarjalne delavnice,
- kulturo in umetnost,
- sproščeno druženje brez predsodkov.
Letošnja ambasadorka programa (P)ostani Človek je igralka Lea Cok, dolgoletna prostovoljka Društva za kulturo inkluzije, kjer že vrsto let sodeluje z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Iz prve roke pozna izzive neformalnih skrbnikov in pomen podpore, ki pogosto ostaja nevidna.
Kako lahko pomagate, tudi če niste v tej situaciji
Vsak od nas lahko prispeva k bolj vključujoči družbi. Ni treba veliko, pomembna je pripravljenost, da opazimo in reagiramo.
Če v svoji okolici poznate takšno družino, lahko naredite več, kot mislite:
- ponudite varstvo za eno uro ali popoldne,
- prinesite kosilo ali pomagajte pri opravkih,
- povabite otroka v vključujoče aktivnosti,
- bodite oseba, ki posluša brez sodb.
Prostovoljstvo je eden najbolj neposrednih načinov, kako lahko ustvarjamo spremembe. S tem ne pomagamo le drugim, temveč tudi sami gradimo empatijo, širimo obzorja in krepimo občutek skupnosti.
Družba prihodnosti je vključujoča
Program (P)ostani Človek spodbuja razmislek: kakšna družba želimo biti? Takšna, ki spregleda najranljivejše, ali takšna, ki jih aktivno vključuje?
Odgovor se skriva v vsakodnevnih dejanjih, v tem, ali vidimo ljudi okoli sebe, ali znamo stopiti korak bližje in ali smo pripravljeni pomagati. Ko pomagamo skrbnikom, v resnici pomagamo celotni družini in gradimo bolj zdravo, povezano družbo.
Več o tem, kako lahko tudi sami prispevate, preberite tukaj.
Oglasno sporočilo
