Kot poroča ScienceAlert, je študija razkrila, da ljudje, ki se zanašajo na orodja UI za pridobivanje podatkov, pogosto manj temeljito predelajo informacije, kar vodi v površno razumevanje. Raziskovalci so ugotovili, da ko ljudje sami iščejo podatke, jih morajo aktivno povezovati, analizirati in primerjati. Ta proces spodbuja globlje razumevanje in krepi spomin. Ko pa enak proces prepustimo umetni inteligenci, dobimo sicer hiter in učinkovit odgovor, a brez mentalnega napora, ki je ključen za dolgoročno učenje. Kot piše ScienceAlert, je to podobno kot razlika med branjem knjige in zgolj povzetkom. Povzetek je sicer hitrejši, a ne razvije enake globine znanja.
Študija je bila izvedena na univerzi, kjer so raziskovalci primerjali dve skupini študentov: ena je uporabljala klasične metode iskanja informacij, druga pa orodja UI. Rezultati so pokazali, da je prva skupina bolje razumela koncepte in si jih tudi dlje zapomnila. Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci opozorili, da umetna inteligenca lahko ustvari "iluzijo znanja", občutek, da nekaj vemo, čeprav smo dejansko le prejeli informacijo brez lastne obdelave.
Pomembno je poudariti, da raziskava ne zavrača uporabe UI, temveč opozarja na potrebo po ravnovesju. Kot piše ScienceAlert, umetna inteligenca je lahko odlično orodje za hitrejši dostop do podatkov, a če jo uporabljamo kot edini vir, lahko dolgoročno oslabi našo sposobnost kritičnega mišljenja.
Raziskovalci predlagajo, da bi morali ljudje UI uporabljati kot pomoč, ne kot nadomestilo za lastno raziskovanje. To pomeni, da najprej poskusimo sami razumeti problem, nato pa UI uporabimo za dodatne vpoglede ali preverjanje. Kot poroča ScienceAlert, je to najboljši način, da združimo prednosti tehnologije z ohranjanjem lastnega znanja.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV