Prva smrtna žrtev malarije v Sloveniji: zakaj je ključna pravočasna zaščita

Po poročanju portala 24ur.com je bila v Sloveniji potrjena smrt zaradi malarije, kar je izjemno redek dogodek v evropskem prostoru. Gre za bolezen, ki je v naših krajih skoraj nepoznana, vendar globalno še vedno predstavlja eno največjih nalezljivih groženj.

Kot navaja NIJZ, je malarija ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni, ki povzroča visoko obolevnost in smrtnost predvsem v tropskih in subtropskih območjih. V teh regijah živi približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, hkrati pa tja vsako leto potuje več milijonov ljudi.

Bolezen povzročajo paraziti – plazmodiji, ki jih na človeka prenašajo okužene samice komarjev iz rodu Anopheles. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) gre za bolezen, ki je še vedno globalno zelo razširjena, saj je bilo samo v letu 2023 zabeleženih več sto milijonov primerov po svetu.

Malarijo povzročajo različne vrste parazitov, najpogosteje Plasmodium falciparum, ki velja tudi za najnevarnejšo obliko bolezni. Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), se bolezen prenaša izključno z ugrizom okuženega komarja in se ne širi neposredno med ljudmi.

Komarji so najbolj aktivni v večernih in nočnih urah, zato je tveganje za okužbo takrat največje. Privlačijo jih temne barve, znoj in močni vonji, kar povečuje možnost ugriza v neustrezno zaščitenih okoljih.

Simptomi se lahko pojavijo že sedem dni po okužbi, v nekaterih primerih pa šele več mesecev kasneje. Kot navaja britanski Nacionalni zdravstveni sistem (NHS), so najpogostejši znaki:

- visoka vročina z mrzlico

- močno potenje

- glavobol in bolečine v mišicah

- slabost in prebavne težave

- utrujenost in splošna oslabelost

- v hujših primerih motnje zavesti

Bolezen je lahko še posebej nevarna za otroke, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Malarija je ozdravljiva, vendar le, če se zdravljenje začne pravočasno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se uporablja terapija z antimalariki, ki uničujejo parazite v krvi.

Strokovnjaki opozarjajo, da bolezen lahko brez zdravljenja zelo hitro napreduje, zato je ob vsakem sumu nujen takojšen obisk zdravnika. Diagnoza se potrdi izključno z laboratorijsko analizo krvi.

Kot poudarja NIJZ, je ključna zaščita pred malarijo predvsem preventiva. Ta vključuje:

- zaščito pred piki komarjev z oblačili in repelenti

- uporabo sredstev z DEET ali pikaridinom

- zaščitne mreže proti komarjem

- jemanje preventivnih antimalarikov pri potovanjih v rizična območja

Strokovnjaki iz WHO dodajajo, da je tveganje za okužbo največje v podsaharski Afriki in nekaterih delih Azije, kjer se bolezen še vedno močno širi.