Kot poroča ScienceAlert, so antropologi ugotovili, da se fiziološki odzivi na sodobne stresorje, kot so delo, finančne skrbi ali družbeni pritiski, pravzaprav ne razlikujejo bistveno od odzivov, ki so jih naši predniki imeli ob soočenju z divjimi živalmi.
Ko telo zazna stres, sproži t. i. "boj ali beg" odziv. To pomeni, da se sproščajo hormoni, kot sta kortizol in adrenalin, ki povečajo srčni utrip, dvignejo krvni tlak in pripravijo mišice na akcijo. Kot piše ScienceAlert, je ta odziv evolucijsko zasnovan za kratkotrajne nevarnosti. Težava pa nastane, ko je stres dolgotrajen, telo ostane v stanju pripravljenosti, kar vodi v izčrpanost in povečuje tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen ter depresijo.
Antropologi poudarjajo, da sodobni človek redko beži pred levom, a njegovo telo ob vsakodnevnih skrbeh reagira, kot da je nevarnost resnična. Kot poroča ScienceAlert, je kronični stres postal globalna zdravstvena težava, saj ljudje živijo v okolju, kjer so stresorji stalno prisotni.
Raziskava je pokazala, da dolgotrajna aktivacija stresnega odziva oslabi imunski sistem. To pomeni, da so ljudje pod stresom bolj dovzetni za okužbe in počasneje okrevajo. Poleg tega kronični stres vpliva na možgane, zmanjšuje sposobnost koncentracije, slabša spomin in povečuje tveganje za anksiozne motnje.
Kot piše ScienceAlert, antropologi primerjajo sodobno življenje z nenehnim bojem proti levu, ki ga nikoli ne premagamo. Evolucijsko smo zasnovani za kratke izbruhe stresa, ne pa za stalno obremenitev. Zato je ključno, da se naučimo obvladovati stres z metodami, kot so telesna aktivnost, meditacija, kakovosten spanec in socialna podpora.
Naše telo ne loči med resnično fizično grožnjo in psihološkim stresom, pravijo. Rezultat je enak, telo se pripravlja na boj, čeprav nevarnosti ni.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV