40-letna Julie Middleton iz Velike Britanije je pred trinajstimi leti razveselilo rojstvo zdravega dečka Regana. Srečno družinico pa je le šest tednov po porodu pretresel tragičen dogodek. Ko je malega Regana mama želela vzeti iz posteljice, da bi ga nahranila, je ugotovila, da ne diha. “To je bil najbolj boleč trenutek mojega življenja. Nemudoma sem poklicala reševalce, a žal je bilo prepozno, moj sin je bil mrtev, z njim pa je umrl tudi del mene,“ se s solzami v očeh spominja pretresena mama.

Ker zdravniki niso našli vzroka za nenadno smrt, so vzeli vzorec možganskih tkiv, da bi podrobneje raziskali tragični dogodek, a njihova analiza ni podala jasnih odgovorov. Malega Regana so nato pokopali, družina pa se je zavila v globoko žalost in kljub štirim hčerkam mama ni mogla preboleti smrti nesrečnega otroka. Kot da vse skupaj ni bilo že dovolj boleče, se je kmalu potem tudi ločila. Rane so se sicer počasi zacelile, a brazgotine so ostale. Trinajst let po tragediji pa je na vratih družine Middleton pozvonilo. “Ko sem odprla vrata, sem zagledala dva policista in že po izrazu na njunem obrazu sem takoj vedela, da ne prinašata ravno najboljših novic,“ pripoveduje Julie. “Mislila sem, da sem v življenju že marsikaj doživela in me ničesar več ne more vreči iz tira, toda ko sta mi povedala, da so v bolnišnici Southampton našli v kozarcu shranjene možgane mojega umrlega sina, sem se enostavno sesedla. Nisem želela slišati ničesar več.“

Novica, ki je Julie zadela kot strela z jasnega, je zopet odprla stare rane: “Pred očmi imam sliko mojega nebogljenega sinka, ko je ležal v majčkeni krsti. Vedela sem, da so vzeli vzorce možganskih tkiv, toda niti v najhujši nočni mori nisem pomislila, da so mu odstranili celotne možgane in jih shranili v formalin za ogled šolarjem in to brez moje vednosti ali dovoljenja.“ Vodstvo bolnišnice Southampton se brani, da Regan ni bil njihov bolnik, ampak so oni le dobili njegove možgane in tudi organe drugih v hrambo iz drugih bolnišnic. Po odkritju so Julie prosili za dovoljenje, če lahko možgane obdržijo, druga možnost pa je bila, da jih vrnejo, da bi jih družina lahko naknadno pokopala k trupelcu. “Predlog se mi je zdel nadvse bizaren. Zakopljem naj kozarec s sinovimi možgani? Nekateri ljudje resnično nimajo ne srca ne vesti,“ še vedno ne more verjeti pretresena Julie.

Preiskava še poteka, tiskovni predstavnik omenjene bolnišnice pa sporoča, da vodstvo sočustvuje z vsemi družinami, ki so bile prizadete zaradi enake situacije. Ugotovili so namreč, da so v zadnjih 25 letih več kot stotim umrlim ukradli različne organe v učne namene brez vednosti družine. Kaj bodo z njimi storili, bo znano po koncu preiskave.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na