Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Razmere v službi

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.
07. 01. 2010 19.37
0

Pozdravljeni! Stara sem 27 let, moj problem pa je sledeči. Takoj po končanem študiju sem se zaposlila in sedaj sem zaposlena že 4 leta. Moje delo je timsko, v katerem je zaposlenih 10 žensk različne s...

Vprašanje
Pozdravljeni! Stara sem 27 let, moj problem pa je sledeči. Takoj po končanem študiju sem se zaposlila in sedaj sem zaposlena že 4 leta. Moje delo je timsko, v katerem je zaposlenih 10 žensk različne starostne populacije. Sama sem najmlajša. V prvem letu je bil kolektiv zelo dober, dobro smo delali in sodelovali, nato pa je iz porodniške prišla sodelavka, ki jo do trenutka nisem poznala. Z njenim prihodom pa je šlo vse navzdol. Oblikovala se je skupinica treh (~ 35 let), ki so postale ukazovalne, nesramne, šefovske…OZ MOBING. Najhujša je bila prav ta ki je prišla nazaj in ravno ta je stala za mojim hrbtom in iskala napake. Bolj ko jih je iskale, bolj sem jih delala in bolj kasirala. Dejansko sem bila 8 ur hudo pod streso, saj sem ves čas čakala kdaj me bo katera spet »napadla«, srce pa mi je ves ta čas bilo kot bi tekla maraton. Sploh ga nisem mogla ustaviti oz umiriti. Vsak dan sem hodila na WC, kjer sem jokala, doma pa so mojo slabo voljo začutili tudi starši, saj sem nehote svojo jezo praznila prav na njih. Kar koli mi je kdo rekel, sem odgovorila vedno zelo grdo in zadirčno. Nekaj mesecev sem bila potrpežljivo tiho, potem pa mi je prekipelo in sem vse tri preklela in poslala v … To je seveda prišlo do nadrejene, ki pa je mirno dejala, da so to življensko izkušene ženske, naj jih ubogam in spoštujem. Hvala bogu je kmalu zopet odšla na porodniško in eno leto smo spet delali mirno in timsko. Tik pred njenim prihodom nazaj pa sva se s fantom odločila za otroka. V tistem mesecu, ko je prišla nazaj, menstruacije nisem več imela in je nimam že 7 mesecev. Priznam da se jo bojim in zopet mi srce močno bije 8 ur. Stanje odkar sem se postavila zase se je sicer izboljšalo, vendar ne morem umiriti srca. Ves čas sem v nekem strahu, kot bi bila v pripravljenosti kdaj me bo katera napadla. Jokam ne več! Mi pa tudi besedno ves čas grozijo, če jih ne bom ubogala, se z mano nebodo več menile in mi ne bodo pomagale. Nadrejena je malokdaj prisotna in takrat so rade šefice. Iskati službo drugje, v mojih letih ko še nimam otrok, pa mislim da je brezupno. Bila sem tudi na gin pregledu in oba hormona sta bila normalno znižana, vse naj bi bilo OK. Res si s fantom želiva otroka, kako naj jih odmislim, se neham bati, predvsem pa umirim srce? Predvidevam da je vse v glavi!? Že vnaprej hvala za vaš odgovor!
Odgovor
Spoštovana, Ob branju vašega zapisa sem si zastavila tri vprašanja. Najprej: Kako to, da se vam zdi brezupno, da bi si poiskali drugo službo? Morda je ne bi našli takoj, a z odhodom drugam bi se znebili motečih sodelavk. Nato: Če menite, da gre v vašem primeru za mobbing, zakaj tega ne prijavite organom pregona (policija, tožilstvo)? Mobbing je v naši zakonodaji opredeljen kot kaznivo dejanje. Kadar se nam zdijo okoliščine kot tako močno stresne, da nam zaradi njih srce močno bije, jih ni mogoče kar tako odmisliti, ker strah izhaja predvsem iz nas in našega doživljanja okoliščin. Zato sem si zastavila tretje vprašanje: Kako to, da se drugih dveh sodelavk bojite samo takrat, ko je v službi tretja? Kot da se vam vmes ne zdita ukazovalni in šefovski. Konfliktne situacije v službi (in tudi v zasebnem življenju je mogoče najuspešneje reševati z dogovarjanjem in jasnim postavljanjem meja. Slej kot prej se boste morali soočiti s sodelavko, ki se je najbolj bojite in se z njo mirno pogovoriti o vajinim medsebojnih nesporazumih. Jasno bi morali povedati (brez kričanja, zmerjanja in žaljenja), katero njeno ravnanje in zahteve vas spravljajo v stisko in povedati, da jih boste v bodoče zavračali. Vendar pa se morate zavedati, da je potrebno sprejeti tudi občasne kritike za napake, ki jih naredimo pri delu in jih jemati zgolj kot opozorila, kako lahko svoje delo izboljšamo, ne pa kot napad nase. Drug način, da se izognete konfliktom in strahu pa je, da se moteči sodelavki (sodelavkam) izognete, kolikor je v vaši moči. Za družbo in pomoč pa se obrnite na tiste, s katerimi ste v dobrih odnosih (…Mi pa tudi besedno ves čas grozijo, če jih ne bom ubogala, se z mano nebodo več menile in mi ne bodo pomagale…). Prav s tem, da sodelavke potrebujete za klepet in pomoč, jim namreč dajete možnost, da (v zameno za to) postavljajo svoje zahteve, da jih ubogate. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 602