Boš zaradi glasbe med učenjem bolje pisal test?

Poslušanje Mozarta nas morda res ne bo spremenilo v genija, pa vendar se zdi logično, da bi nam prava glasba lahko pomagala pri premagovanju učnih izzivov. No, psihologija kaže, da je odgovor nekoliko bolj kompleksen.

Možgani ne morejo procesirati besedila pesmi in učne snovi hkrati. Tudi če misliš, da besedila sploh ne poslušaš, bodo nepovezane besede v ozadju motile proces usvajanja nove snovi in razpršile tvojo pozornost. Na seznamu predvajanja, ki je namenjen učenju, naj torej ne bo besedil. Najljubšo motivacijsko himno lahko prihraniš za čas pred ali po učnem maratonu (link do učenja zadnji hip).

Instrumentalna, počasna in predvidljiva glasba ti lahko dejansko pomaga pri učenju, saj izboljša tvoje počutje, ne da bi obremenjevala tvojo možgansko kapaciteto. Lo-fi glasba je dober primer, saj tvojim možganom da ravno dovolj stimulacije, da ne zaspijo, hkrati pa je dovolj dolgočasna, da ne moti kognitivnih procesov s svojo kompleksnostjo. 

Podobno deluje klasična glasba; težko bi rekli, da te naredi pametnejšega, ampak vsaj ne moti tvojih možganskih procesov. Tudi zvoki narave ali t. i. beli zvok bi lahko dali v isto kategorijo. Poudariti velja, da mora biti ta glasba res v ozadju, ne v ospredju. Takoj, ko jo aktivno poslušaš, postane distraktor.

Pri rutinskih nalogah, ki ne zahtevajo pretiranega napora, je glasba najbolj koristna in lahko dejansko celo izboljša uspešnost. Prepisovanje ali računanje enostavnih računskih izzivov sta tako enostavni nalogi, da bi celo bolj kompleksna glasba lahko pomagala, da delo hitreje in bolj prijetno mine. 

Pri branju, pisanju ali učenju definicij se velja omejiti na instrumentalno glasbo (klasična, lo-fi ...), ki ni pretirano kompleksna. Pri najbolj kompleksnih nalogah, kot je usvajanje popolnoma novih bioloških konceptov, pa tišina še vedno zmaga. Verbalne naloge z "motilcem" v obliki glasbe ustvarijo prometno konico v možganih. Bolj kot pri nalogi uporabljaš jezik ali besede, manj glasbe lahko prenesejo tvoji možgani. Eseje se torej splača pisati v tišini.

Glasba v nobenem primeru ne bo izboljšala tvoje inteligentnosti. Tudi če poslušaš Mozarta 24 ur na dan, boš ostal ravno toliko pameten, kot si v tem trenutku. Bo pa glasba izboljšala tvojo motivacijo. Če te prijetno instrumentalno ozadje spravlja v dobro voljo in spodbudi k delu, je končni učinek (zelo) pozitiven. 

Bolje se je dve uri učiti z glasbo, tudi če ima besedilo, kot se učiti 5 minut in obupati, ker nas grabi panika zaradi jutrišnjega testa (link do članka učenje zadnji hip). Boljše počutje vodi v večjo vztrajnost, ki vodi do boljših rezultatov, tudi če možgani zaradi glasbe celo malo slabše delajo. 90-odstotna učinkovitost dve uri v kosu je boljša od 100-odstotne učinkovitosti, ki traja le tri minute.

Če se že učiš z glasbo, naj bo vedno ista. Na ta način svoje možgane navadiš na to, da jih določena melodija avtomatsko prestavi v delovni način, kar ti lahko prihrani ure in ure prokrastinacije. Problem je, da bo izpit ali test treba pisati v tišini, kar lahko predstavlja izziv. Tudi če se učiš z glasbo, poskusi torej vsaj ponavljati v tišini, da boš svoje možgane navadil tudi na delo brez stalne zvočne stimulacije.

Resnica je, da je učenje v tišini še vedno najboljše, saj možganov ne medeš s stalnim dotokom novih zvočnih informacij prek slušalk. A hkrati je učenje z glasbo veliko boljše od tega, da se sploh ne spraviš k delu. Kljub temu večina ljudi precenjuje, koliko jim glasba v resnici sploh pomaga pri učenju. Poskusi se nekaj dni učiti z glasbo in nekaj dni brez, vsak dan pa na primer zapiši, koliko nove snovi si predelal. 

Če se izkaže, da boljše počutje, ki ga glasba sproža, zate pomeni boljše rezultate, se brez slabe vesti še naprej uči z glasbo (idealno instrumentalno, počasno in predvidljivo). Če pa razlike ni ali si brez slušalk še bolj učinkovit, pa lahko zbrišeš seznam predvajanja za učenje – brez glasbe ničesar ne zamujaš.