Telesna dejavnost in rak: koliko gibanja lahko dejansko zmanjša tveganje

Čeprav se telesna dejavnost pogosto povezuje predvsem z boljšo telesno pripravljenostjo in nadzorom telesne teže, strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da so njeni učinki pri preprečevanju raka bistveno širši in globlji. Kot pojasnjujejo, "redna telesna dejavnost vpliva na več ključnih fizioloških procesov v telesu, ki so tesno povezani z zmanjšanjem tveganja za razvoj in napredovanje raka."

"Preventivni učinek telesne dejavnosti je najbolje raziskan za rak dojke in rak debelega črevesja in danke," poudarjajo na NIJZ. Raziskave pa so po njihovih besedah "zmanjšano tveganje pokazale tudi za raka želodca, endometrija, požiralnika, ledvic, mehurja ter deloma pljuč, predvsem pri kadilcih." Ob tem dodajajo, da se "tveganje glede na vrsto raka zmanjša približno za 13–24 odstotkov." Pri nekaterih drugih vrstah raka, med drugim pri "krvnem raku, raku trebušne slinavke, jajčnikov, ščitnice in jeter", pa so dokazi o zaščitnem učinku telesne dejavnosti "še omejeni."

Pomemben del zaščitnega učinka gibanja je po navedbah NIJZ povezan z vplivom na žilje v tumorjih in oskrbo tkiv s kisikom. "Čeprav bi na prvi pogled več krvnih žil lahko pomenilo več hrane za tumor, je bistvo v tem, da so tumorske žile običajno nenormalne in neučinkovite, kar povzroča pomanjkanje kisika oziroma hipoksijo," pojasnjujejo. Prav hipoksija po njihovih besedah "spodbuja agresivnejše obnašanje tumorja."

 "Redna telesna dejavnost izboljša strukturo in delovanje teh žil oziroma njihovo normalizacijo, poveča prekrvavitev in oskrbo s kisikom ter s tem zmanjša hipoksijo," poudarjajo strokovnjaki. Posledično se po njihovih besedah "izboljša delovanje imunskih celic in zmanjša sposobnost tumorja za rast in širjenje."

Kot drugi ključni mehanizem izpostavljajo vpliv gibanja na imunski sistem. "Telesna dejavnost poveča število in aktivnost ključnih imunskih celic, kot so naravne celice ubijalke (NK-celice) in T-limfociti, ki prepoznavajo in uničujejo rakave celice," pojasnjujejo na NIJZ. Hkrati pa redno gibanje "zmanjšuje kronično vnetje in zmanjšuje delež imunosupresivnih celic, kar pomeni, da je imunski sistem bolj učinkovit pri nadzoru nad tumorskimi celicami."

"Tretji vidik je uravnavanje signalnih molekul, kot so citokini, miokini in rastni dejavniki," pojasnjujejo na NIJZ. Kot poudarjajo, mišice med telesno dejavnostjo niso aktivne le mehansko, ampak tudi biološko. "Med vadbo mišice izločajo miokine, na primer IL-6 in IL-15, ki lahko neposredno zavirajo rast tumorjev, spodbujajo propad rakavih celic in krepijo delovanje imunskega sistema."

Pomemben vpliv ima telesna dejavnost tudi na maščobno tkivo in snovi, ki jih to izloča . "Vadba vpliva na izločanje adipokinov, pri čemer zmanjša tiste, ki spodbujajo rast tumorjev, na primer leptin, in poveča zaščitne adipokine, kot je adiponektin," poudarjajo strokovnjaki.

Kot četrti ključni mehanizem izpostavljajo vpliv gibanja na presnovo in hormonsko ravnovesje . "Redna telesna dejavnost znižuje raven glukoze v krvi ter koncentracije inzulina in inzulinu podobnih rastnih dejavnikov (IGF), ki sicer spodbujajo rast in delitev rakavih celic," pojasnjujejo na NIJZ. Posledično se po njihovih besedah "zmanjša aktivacija pomembnih signalnih poti, ki omogočajo rast tumorjev."

"Skupno gledano telesna dejavnost hkrati izboljšuje lokalno okolje tumorja, krepi imunski odziv, uravnava hormone in presnovo ter neposredno zavira tumorske procese," poudarjajo. Prav ta "večplastni učinek" po njihovih besedah pojasnjuje, "zakaj je gibanje tako pomemben zaščitni dejavnik pri raku."

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da telesna dejavnost ni pomembna le v preventivi, temveč ima pomembno vlogo tudi med samim zdravljenjem raka, če je ustrezno odmerjena in prilagojena posamezniku.

"Ustrezno odmerjena in posamezniku prilagojena telesna dejavnost ne deluje le preventivno, ampak pomembno podpira tudi zdravljenje raka na več ravneh," pojasnjujejo. Kot izpostavljajo, se učinki kažejo že pred začetkom zdravljenja: "Pred operacijo izboljša telesno pripravljenost, predvsem srčno-žilno funkcijo in mišično maso," po operaciji pa "pospeši okrevanje in zmanjša zaplete."

Pomemben vpliv ima tudi pri sistemskih oblikah zdravljenja. "Pri radioterapiji in kemoterapiji izboljša prekrvavitev in oksigenacijo tumorja, s čimer zmanjša hipoksijo," navajajo na NIJZ. To po njihovih besedah omogoča "boljši učinek zdravljenja in boljši prehod zdravil v tumorsko tkivo," hkrati pa telesna dejavnost "krepi tudi imunski odziv proti raku."

Strokovnjaki poudarjajo, da se učinki kažejo tudi pri obvladovanju posledic zdravljenja. "Telesna dejavnost zmanjšuje utrujenost, vnetje in poškodbe tkiv zaradi terapije," pravijo. Ob tem pomaga ohranjati mišično maso in preprečevati "rakavo kaheksijo," kar ima pomemben vpliv na splošno stanje bolnika.

Kot poudarjajo na NIJZ, se učinki ne odražajo le v boljšem počutju, temveč tudi v dolgoročnih izidih. Telesna dejavnost "izboljšuje kakovost življenja in telesno zmogljivost," hkrati pa lahko "zmanjša tveganje za ponovitev bolezni ter umrljivost," zaradi česar se vse bolj uveljavlja kot pomemben del dopolnilnega zdravljenja v onkologiji. Na to se navezujejo tudi podatki, ki jih navaja ameriški Nacionalni inštitut za raka. Po njihovih navedbah imajo bolj telesno dejavni bolniki z rakom dojke, debelega črevesja in danke ter prostate "30–40 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi raka" v primerjavi z manj telesno dejavnimi bolniki.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da so se priporočila glede telesne dejavnosti v zadnjih letih nadgradila, saj novejše raziskave kažejo širši spekter zaščitnih učinkov, kot je veljalo v preteklosti. "Do zdaj so smernice pri zmanjševanju tveganja za razvoj kroničnih bolezni, vključno z rakom, predvsem poudarjale zmerno do visoko intenzivno telesno dejavnost, približno 150–300 minut na teden, kar še vedno ostaja pomembno in znanstveno dobro podprto priporočilo," navajajo strokovnjaki.

Ob tem pa dodajajo, da se razumevanje zaščitnega učinka širi. "Novejše raziskave vse bolj kažejo, da pri zaščitnem učinku ni odločilna samo intenzivnost vadbe, temveč predvsem skupna količina telesne dejavnosti skozi dan," pojasnjujejo na NIJZ. Kot izpostavljajo, ima koristi tudi manj intenzivno gibanje: "Izkazalo se je, da ima pomembne koristi tudi nizko intenzivna telesna dejavnost, kot sta opravljanje gospodinjskih opravil in hoja."

Pomemben pokazatelj je tudi število korakov. "V primerjavi s približno 5000 koraki na dan je bilo tveganje za raka pri 7000 korakih nižje za 11 %, pri 9000 korakih za 16 % in pri 13.000 korakih za približno 20 %," navajajo na NIJZ. Ob tem poudarjajo, da "intenzivnost hoje sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na zmanjšanje tveganja."

Kot najugodnejšo kombinacijo oblik gibanja izpostavljajo združevanje aerobne vadbe in vadbe za moč. "Aerobna vadba, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje ali plavanje, ter vadba za moč, na primer vadba z lastno težo ali utežmi," po njihovih besedah skupaj "bolje vplivajo na srčno-žilno zdravje, mišično zmogljivost in presnovo kot vsaka oblika telesne dejavnosti posebej."

Na NIJZ na koncu poudarjajo tudi pomen vsakodnevne rutine. "Za dolgoročne učinke je ključno, da je telesna dejavnost redna in postane del vsakdana," pravijo. Poleg tega izpostavljajo še en pomemben dejavnik: "Zmanjševanje dolgotrajnega sedenja – že redno prekinjanje sedenja približno vsako uro z nekajminutnim vstajanjem ali gibanjem lahko dodatno prispeva k zmanjšanju tveganja za kronične bolezni, vključno z rakom."

Dodatni viri:

Feng, Y., Feng, X., Wan, R., Luo, Z., Qu, L., Wang, Q. (2024). Impact of exercise on cancer: mechanistic perspectives and new insights. Frontiers in Immunology, 15, 1474770.

Wang, Q., Zhou, W. (2021). Roles and molecular mechanisms of physical exercise in cancer prevention and treatment. Journal of Sport and Health Science, 10(2), 201–210.

National Cancer Institute. (n.d.). Physical activity and cancer prevention.

Stott, N. L., Santa Mina, D., Lyons, K. D., Robb, K., Silver, J. K. (2021). A systematic review of rehabilitation and exercise recommendations in oncology guidelines. CA: A Cancer Journal for Clinicians, 71(2), 149–175.