Samo 11 minut na dan lahko zmanjša tveganje za zgodnjo smrt

Že zgolj 11 minut telesne dejavnosti dnevno lahko znatno prispeva k preprečevanju prezgodnje smrti, bolezni srca, možganske kapi ter določenih vrst raka. Pozitivni učinki na zdravje se s podaljšanjem časa vadbe stopnjujejo, pri čemer se 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden izkazuje za optimalno izbiro z še izrazitejšimi rezultati. V kolikor se priporočen tedenski obseg vadbe posameznikom zdi nedosegljiv, velja poudariti, da že minimalna količina rednega gibanja bistveno izboljša splošno zdravstveno stanje.

Novejša znanstvena raziskava razkriva, da lahko že zmerna telesna vadba v trajanju 11 minut dnevno znatno zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt. Takšna aktivnost pomembno prispeva k preventivi pred boleznimi srca in ožilja, možgansko kapjo ter določenimi oblikami rakavih obolenj, kar predstavlja občutno izboljšanje v primerjavi s posledicami sedečega življenjskega sloga. Študija, ki je bila objavljena v strokovni reviji British Journal of Sports Medicine, temelji na celoviti analizi 196 znanstvenih člankov. Avtorji ugotavljajo, da bi bilo mogoče preprečiti vsako deseto prezgodnjo smrt, če bi posamezniki vsak teden namenili vsaj 75 minut oziroma 11 minut na dan redni telesni vadbi.

Rezultati so se izkazali za še prepričljivejše pri posameznikih, ki so svojo telesno aktivnost omejili na 150 minut tedensko, oziroma petkrat tedensko po 30 minut. Na podlagi pregleda strokovnih študij lahko ugotovimo, da bi se bilo mogoče izogniti skoraj 16 odstotkom vseh prezgodnjih smrti, če bi posamezniki, ki sicer vodijo sedeč način življenja, dosegli zastavljena priporočila za telesno aktivnost.

Predmetna raziskava, ki je zajela podatke iz 94 kohort s skupno več kot 30 milijoni udeležencev, strokovnjakom omogoča vsesplošno veljavnost in utemeljeno interpretacijo pridobljenih ugotovitev. Rezultati študije neizpodbitno potrjujejo, da so višje stopnje telesne aktivnosti neposredno povezane z znatno nižjim tveganjem za prezgodnjo smrtnost.

Posamezniki, ki so tedensko opravili 75 minut zmerne do intenzivne telesne vadbe, so v primerjavi s tistimi z neaktivnim življenjskim slogom beležili 17-odstotno zmanjšanje tveganja za srčno-žilna obolenja ter 7-odstotno znižanje verjetnosti pojava rakavih obolenj. Z povečevanjem intenzivnosti in obsega vadbe so se zdravstvene koristi skladno stopnjevale. Tako so posamezniki, ki so se telesni dejavnosti posvetili 150 minut na teden, zabeležili 27-odstotno zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni ter 12-odstotno znižanje tveganja za razvoj rakavih obolenj.

Raziskovalci so ugotovili, da telesna dejavnost v različni meri vpliva na tveganje za razvoj specifičnih vrst malignih obolenj. Rezultati kažejo, da redna vadba pomembneje zmanjšuje verjetnost pojava raka glave in vratu, mieloične levkemije, mieloma ter raka želodčne kardije v primerjavi z drugimi onkološkimi obolenji, kot so rak pljuč, jeter, endometrija, debelega črevesa in dojk. Obenem so strokovnjaki izpostavili, da se ob povečevanju tedenskega obsega telesne dejavnosti pričakovani pozitivni učinki začnejo zmanjševati. Ugotovljeno je bilo, da vadba v trajanju od 150 do 300 minut tedensko prinaša zgolj marginalne prednosti, medtem ko so dolgoročni vplivi vadbe, ki presega 300 minut na teden, z vidika zmanjševanja tveganj statistično nejasni.

Ta pregled potrjuje izsledke številnih nedavno objavljenih strokovnih študij. Ena izmed raziskav je pokazala, da so višje stopnje telesne vadbe povezane z zmanjšano potrebo po hospitalizaciji pri boleznih, kot sta sladkorna bolezen in možganska kap. Druga raziskava nakazuje, da bi bilo mogoče preprečiti več kot 100.000 smrti letno, če bi posamezniki v svoje vsakodnevne rutine vključili le deset minut telesne vadbe.

Pomembno je izpostaviti, da omenjena študija potrjuje le korelacijo med telesno vadbo in tveganjem smrtnosti, je pojasnil Adam Skolnick, izredni profesor medicine na oddelku za kardiologijo na Medicinski fakulteti NYU Grossman.

Strokovne ugotovitve kažejo, da imajo posamezniki s pretežno sedečim življenjskim slogom praviloma slabše zdravstvene kazalnike, pri čemer na slednje poleg nezadostne telesne aktivnosti vplivajo tudi številni drugi dejavniki. Čeprav vzročna povezanost med telesno vadbo in izboljšanim zdravstvenim stanjem ni vselej neposredno dokazljiva, redna vadba ostaja ključni element pri doseganju boljše telesne pripravljenosti ter ohranjanju splošne vitalnosti.

Vadba predstavlja izziv, saj je priporočljivo raven dveh ur in pol tedensko včasih težko doseči, zlasti ob prisotnosti fizičnih omejitev pri gibanju. Vendar pa lahko ustreznejše razumevanje in prilagoditev definicije telesne vadbe, ki vključuje širši spekter vsakodnevnih dejavnosti, služi kot učinkovito izhodišče za izboljšanje zdravstvenega stanja.

Vir: health