Zakaj se redimo kljub trudu in kaj lahko naredimo

Pogosto slišimo, da je genetika le izgovor za lenobo, vendar to ne drži. Naši geni pomembno vplivajo na našo telesno zgradbo in na to, kako hitro izgubljamo ali pridobivamo težo. Zato nekateri ljudje kljub zdravi prehrani in vadbi ne dosežejo videza, ki ga vidimo v revijah – pogosto so te slike tudi umetno preoblikovane. To sicer ni razlog, da bi postali leni in jedli nezdravo hrano. Četudi naše telo morda nikoli ne bo videti kot s fotografij, lahko z gibanjem in zdravo prehrano naredimo ogromno za svoje zdravje. Gibanje in hrano bi morali izbirati predvsem za boljše počutje, ne zgolj za lepši videz.

Utemeljeno lahko trdimo, da celovito izobraževanje o škodljivih vplivih prekomerne telesne teže ter njenih dolgoročnih zdravstvenih posledicah bistveno pripomore k poglobljenemu ozaveščanju javnosti o tej problematiki.

Obdobje zgodnje odraslosti, nosečnost, različna bolezenska stanja ter vpliv farmakoloških pripravkov so dejavniki, ki lahko neposredno vplivajo na povečanje telesne mase.

Simptomi določenih motenj v duševnem zdravju, kot tudi ustrezni farmakološki postopki zdravljenja, lahko v nekaterih primerih privedejo do sprememb v telesni teži oziroma povečanja telesne mase.

Kronično pomanjkanje kakovostnega počitka bistveno poruši naravno delovanje endokrinega sistema in povzroča neugodna hormonska neravnovesja, ki lahko, povsem primerljivo s stalno visoko ravnijo psihofizičnega stresa, zelo negativno vplivajo na uravnavanje telesne mase. V skladu z določili Evropske strategije za nadzor in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni sodita prekomerna telesna teža in razvita debelost med najbolj kritične in odločilne dejavnike tveganja za pojav in razvoj petih najpogostejših kroničnih stanj sodobnega časa, ki znatno krnijo kakovost življenja.

V to skupino obolenj primarno uvrščamo resne bolezni srca in ožilja, vse bolj razširjeno sladkorno bolezen tipa 2, kronično obstruktivno pljučno bolezen, številne specifične oblike malignih obolenj ter vedno pogostejše duševne motnje in stiske. Nenehno utrujeno telo pogosto posega po visokokaloričnih in nezdravih prehranskih izbirah kot hitrem viru energije, kar začaran krog nezdravega življenjskega sloga še poglablja in pospešuje degenerativne procese.

Dolgoročna izpostavljenost pomanjkanju regeneracije namreč zvišuje raven stresnega hormona kortizola, kar neposredno spodbuja nalaganje visceralne maščobe v predelu trebuha, ta pa v svoji patofiziološki vlogi deluje kot aktiven endokrini organ, ki dodatno spodbuja sistemska vnetja po celotnem organizmu. Obvladovanje telesne teže zato ne zahteva le prilagoditve jedilnika in povečanja telesne vadbe, temveč predvsem celostno regeneracijo telesa in umirjanje notranjega stresnega odziva, saj le s primerno dolgim in globokim počitkom zagotovimo ustrezno ravnovesje presnovnih procesov ter telesu omogočimo nujno potrebno biološko okrevanje.

Vir: ordinacija.hr