Mikrobiom: Ključna povezava med črevesjem, imunskim sistemom in počutjem

Črevesje, nekoč obravnavano zgolj kot prebavni organ, danes velja za kompleksno središče, ki vpliva na imunski sistem, duševno zdravje in splošno počutje. Raziskave potrjujejo, da mikrobiom – skupnost trilijonov mikroorganizmov, ki naseljujejo prebavni trakt – ni le pasivni spremljevalec, temveč aktiven regulator telesnih funkcij.

Imunski sistem je v tesnem stiku s črevesjem, saj se približno 70 % imunskih celic nahaja prav v prebavnem traktu. Kot piše MDPI, mikrobiom igra ključno vlogo pri oblikovanju imunskega odziva, saj vpliva na proizvodnjo citokinov, aktivacijo T-celic in krepitev črevesne pregrade. Prebiotiki, kot so galaktooligosaharidi in polidekstroza, spodbujajo rast koristnih bakterij (npr. Lactobacilli, Bifidobacteria), ki proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA). Te kisline ne le krepijo črevesno sluznico, temveč tudi uravnavajo vnetne procese v telesu.

Kot poroča Frontiers in Psychiatry, disbioza – neravnovesje v mikrobiomu – lahko sproži sistemsko vnetje, kar vodi do povečane prepustnosti črevesja (t. i. 'leaky gut') in posledično do aktivacije imunskega sistema proti lastnim tkivom. To je povezano z razvojem avtoimunskih bolezni, kot so Crohnova bolezen, revmatoidni artritis in celo multipla skleroza.

Črevesje ni le prebavni organ, temveč tudi nevrološki center, ki komunicira z možgani preko t. i. osi črevesje-možgani. Mikrobiom proizvaja nevrotransmiterje, kot sta serotonin in GABA, ki neposredno vplivajo na razpoloženje. Serotonin, znan kot hormon sreče, se v več kot 90 % sintetizira prav v črevesju. Neravnovesje v mikrobiomu lahko vodi do zmanjšane proizvodnje teh snovi, kar je povezano z depresijo, tesnobo in motnjami spanja.

MDPI poudarja, da prehrana močno vpliva na mikrobiom in s tem na duševno zdravje. Vlaknine, fermentirana živila in probiotiki lahko izboljšajo raznolikost mikrobioma, kar vodi do boljšega nevrološkega odziva in zmanjšanja vnetnih markerjev. Poleg tega nove študije kažejo, da lahko postbiotiki – metaboliti, ki jih proizvajajo probiotične bakterije – dodatno okrepijo komunikacijo med črevesjem in možgani.

Stres je eden izmed najmočnejših motilcev mikrobioma. Kronični stres povečuje proizvodnjo kortizola, kar negativno vpliva na črevesno floro in povečuje vnetne odzive. To vodi do začaranega kroga, kjer stres oslabi mikrobiom, ta pa posledično oslabi odpornost telesa in poslabša duševno stanje. Poleg tega okoljski dejavniki, kot so antibiotiki, prehrana z nizko vsebnostjo vlaknin in pomanjkanje gibanja, dodatno prispevajo k disbiozi.

Frontiers in Psychiatry navaja, da je mikrobiom individualen – oblikujejo ga genetika, okolje in življenjski slog. Zato univerzalni pristopi k izboljšanju mikrobioma niso vedno učinkoviti. Personalizirana prehrana in ciljno usmerjeni probiotiki postajajo ključni elementi sodobne medicine.

Raziskave nedvoumno potrjujejo, da mikrobiom ni le prebavni spremljevalec, temveč osrednji regulator imunskega sistema in duševnega zdravja. Kot piše MDPI, prihodnost zdravljenja depresije, avtoimunskih bolezni in kroničnih vnetij bo temeljila na modulaciji mikrobioma. Z razumevanjem osi črevesje-možgani in vloge mikrobioma v imunskem odzivu se odpira pot k celostnemu pristopu k zdravju, kjer prehrana, stresna obremenitev in mikrobiotska terapija tvorijo temelj preventive in zdravljenja.

Viri: MDPI, Frontiers in Psychiatry