Stres ni le v glavi – ogroža vaše srce, prebavo in imunski sistem

Ko telo zazna stres, se aktivira hipotalamusno-hipofizno-nadledvična os (HPA os), kar vodi v sproščanje kortizola – glavnega stresnega hormona. Kortizol ima v akutnih situacijah zaščitno vlogo, saj pomaga uravnavati vnetne odzive in mobilizira energijo. Vendar pa, kot poroča Cleveland Clinic, dolgotrajno povišane ravni kortizola vodijo do zmanjšanja števila limfocitov – belih krvnih celic, ki so ključne za obrambo pred okužbami. Posledično postane telo bolj dovzetno za viruse, bakterije in druge patogene.

Poleg tega kronični stres povzroča sistemsko vnetje. Kot navaja dr. Leonard Calabrese, klinični imunolog iz Cleveland Clinic, se telo ob dolgotrajnem stresu navadi na visoke ravni kortizola, kar paradoksalno vodi v povečano vnetno aktivnost. Ta kronična vnetja so povezana z razvojem avtoimunskih bolezni, kot so lupus, revmatoidni artritis in vnetna črevesna bolezen, ter celo z nekaterimi oblikami raka.

Stres ne vpliva le na trenutno delovanje imunskega sistema, temveč tudi na njegovo dolgoročno funkcionalnost. Kot poroča Cleveland Clinic v svojem podkastu, kronični stres pospešuje imunološko staranje – proces, pri katerem imunski sistem izgublja sposobnost učinkovitega odzivanja na nove grožnje. To je še posebej izrazito pri ljudeh, ki dolgotrajno skrbijo za bolne družinske člane ali trpijo za posttravmatsko stresno motnjo.

Oslabljen imunski sistem se kaže v pogostejših okužbah, počasnejšem celjenju ran, večji dovzetnosti za sezonske viroze in povečani verjetnosti za razvoj kroničnih bolezni. Kot navaja dr. Richard Lang iz Cleveland Clinic, stres lahko poslabša simptome avtoimunskih bolezni in poveča tveganje za gastrointestinalne motnje, kot sta sindrom razdražljivega črevesja in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB).

Obvladovanje stresa je ključno za ohranjanje zdravega imunskega sistema. Med najbolj učinkovitimi pristopi so:

- Meditacija in čuječnost: Kot poroča dr. Calabrese, že 10- do 15-minutna meditacija večkrat tedensko lahko znatno zmanjša raven kortizola in vnetne markerje v telesu. 

- Kakovosten spanec: Kronično pomanjkanje spanja povečuje stres in oslabi imunski odziv. Priporočljivo je 7–9 ur spanja na noč, saj se med spanjem regenerirajo ključne imunske celice.

- Redna telesna aktivnost: Zmerna vadba dokazano zmanjšuje stresne hormone in spodbuja cirkulacijo imunskih celic po telesu.

- Uravnotežena prehrana: Hrana, bogata z antioksidanti, vitamini (zlasti C in D) ter omega-3 maščobnimi kislinami, podpira imunski sistem in zmanjšuje vnetja.

- Socialna podpora: Povezanost z drugimi ljudmi zmanjšuje občutek izolacije in pomaga pri obvladovanju stresnih situacij.

Stres je več kot le psihološko nelagodje – je fiziološki dejavnik, ki lahko bistveno oslabi imunski sistem in poveča tveganje za številne bolezni. Razumevanje njegovega vpliva na telo in sprejetje učinkovitih strategij za njegovo obvladovanje je ključno za dolgoročno zdravje. Kot poudarjajo strokovnjaki iz Cleveland Clinic, je skrb za duševno zdravje neločljivo povezana s telesnim zdravjem – in obvladovanje stresa je eden najpomembnejših korakov k močnemu imunskemu sistemu.

Viri: my.clevelandclinic