Kako delujejo kemični in mineralni filtri v kremah za sončenje

Obe vrsti filtrov imata isti cilj – zaščititi kožo pred škodljivimi UV-žarki. Razlikujeta pa se v načinu delovanja, teksturi, občutku na koži in primernosti za določene tipe kože.

Zaščitne kreme vsebujejo snovi, ki zmanjšujejo vpliv ultravijoličnega sevanja na kožo. Sončni žarki namreč poškodujejo DNK v kožnih celicah, pospešujejo staranje kože in povečujejo tveganje za kožnega raka. UV-filtri pomagajo zmanjšati te poškodbe. Delimo jih na:

- kemične filtre,

- mineralne oziroma fizikalne filtre.

Kemični filtri UV-žarke absorbirajo in jih pretvorijo v toploto, ki se nato sprosti s kože. Ti filtri so priljubljeni predvsem zato, ker:

- imajo lahkotnejšo teksturo,

- se lažje razmažejo,

- ne puščajo bele sledi,

- so prijetnejši za vsakodnevno uporabo pod ličili.

Sodobne formule pogosto vsebujejo kombinacijo več filtrov za širšo UVA- in UVB-zaščito.

Mineralni filtri delujejo nekoliko drugače. Na koži tvorijo zaščitni sloj, ki UV-žarke odbija in delno absorbira. Najpogostejša mineralna filtra sta cinkov oksid in titanov dioksid. Dermatologi jih pogosto priporočajo:

- ljudem z občutljivo kožo,

- otrokom,

- osebam z rozaceo ali ekcemi,

- po dermatoloških posegih.

Mineralni filtri manj dražijo kožo, vendar imajo pogosto gostejšo teksturo in lahko pustijo belkast videz, predvsem pri temnejši polti.

To vprašanje se pogosto pojavlja zaradi raziskav, ki so pokazale, da se določene sestavine kemičnih filtrov lahko absorbirajo skozi kožo. Vendar dermatologi poudarjajo:

- absorpcija še ne pomeni škodljivosti,

- trenutno ni dokazov, da bi odobreni UV-filtri pri običajni uporabi povzročali zdravstveno škodo,

- tveganje zaradi nezaščitenega izpostavljanja soncu je bistveno bolje dokazano.

Regulatorji v Evropi in ZDA redno preverjajo varnost dovoljenih UV-filtrov.

Mineralne kreme pogosto veljajo za 'naravnejšo' izbiro, čeprav tudi pri njih ne gre za popolnoma preproste formulacije. Njihove prednosti so:

- manj draženja,

- takojšnje delovanje po nanosu,

- dobra izbira za občutljivo kožo,

- manjša verjetnost pekočega občutka okoli oči.

Slabosti pa so:

- gostejša tekstura,

- težje razmazovanje,

- belkast sloj na koži,

- včasih manj prijeten občutek pri vsakodnevni uporabi.

Pediatri in dermatologi pri majhnih otrocih pogosto priporočajo mineralne filtre, saj so praviloma nežnejši do kože. Poleg zaščitne kreme pa je pri otrocih najpomembnejše:

- izogibanje močnemu soncu,

- zaščitna oblačila,

- klobuk,

- senca.

V zadnjih letih se veliko govori tudi o vplivu določenih UV-filtrov na morski ekosistem, predvsem koralne grebene. Nekatere države in turistične destinacije so zato omejile uporabo določenih kemičnih filtrov, kot sta oksibenzon in oktinoksat. Toda strokovnjaki opozarjajo, da je vpliv na okolje precej bolj kompleksen in da pomemben delež onesnaženja morij prihaja tudi iz drugih virov.

Večina dermatologov poudarja, da je najpomembneje predvsem to, da zaščitno kremo dejansko uporabljamo. Veliko večjo škodo kot izbira med kemičnimi in mineralnimi filtri povzroča:

- premalo nanesenega SPF,

- pozabljanje na ponovno nanašanje,

- dolgotrajno sončenje brez zaščite.

Priporočajo:

- SPF 30 ali več,

- širokospektralno UVA- in UVB-zaščito,

- ponovni nanos vsaki dve uri,

- uporabo dovolj velike količine izdelka.

Enotnega odgovora ni. Če imate občutljivo ali reaktivno kožo, so lahko mineralni filtri boljša izbira. Če vam je pomembna lahka tekstura in udobje pri vsakodnevni uporabi, boste morda raje posegli po kemičnih filtrih. Najslabša možnost pa je, da zaščite sploh ne uporabljate. Dermatologi zato poudarjajo: najboljša zaščitna krema je tista, ki jo boste redno in pravilno uporabljali.