Na kakšen način lahko klimatske naprave poleti oslabijo našo odpornost?

Prehiter prehod iz vročega zunanjega okolja v močno ohlajen prostor, skupaj s suhim zrakom, lahko obremeni organizem in ustvari pogoje za večjo dovzetnost za okužbe. Poleg tega klimatske naprave, če niso redno vzdrževane, postanejo gojišče za bakterije, plesni in viruse. 

Ko telo iz izjemno vročega okolja nenadoma prestavimo v hladen prostor, pride do vazokonstrikcije (krčenja krvnih žil) in sprememb v delovanju dihalne sluznice (Eccles, 2002, Journal of Applied Physiology). Ta sprememba zmanjša lokalno prekrvavitev in učinkovitost imunskih celic, kar poveča možnost za okužbo zgornjih dihal.

Klimatske naprave pogosto znižujejo relativno vlažnost zraka, kar lahko izsuši sluznico nosu in grla. Suha sluznica je manj učinkovita pri lovljenju in odstranjevanju patogenov (Moriyama et al., 2020, Annual Review of Virology).

Slabo vzdrževane klimatske naprave so lahko vir Legionella pneumophila, bakterije, ki povzroča legionarsko bolezen – hudo obliko pljučnice (Fields et al., 2002, Clinical Microbiology Reviews).

Vlaga v sistemu spodbuja rast plesni, ki sproščajo spore in lahko povzročijo alergijske reakcije, poslabšanje astme ali druge dihalne težave (Eduard, 2009, Annals of Agricultural and Environmental Medicine).

Daljša izpostavljenost hladnemu zraku lahko povzroči zmanjšano aktivnost cilij v dihalih, kar oslabi mehanizem čiščenja dihalnih poti (Baig et al., 2011, Lung).

Pogoste temperaturne spremembe delujejo kot stresor za telo, kar vodi do povišanega kortizola. Dolgotrajno povišane vrednosti kortizola pa zavirajo delovanje imunskega sistema (Cohen et al., 2012, PNAS).

Optimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bo med 5–7 stopinjami Celzija, da se izognete temperaturnemu šoku.

Uporabljajte vlažilnike zraka ali posode z vodo v prostoru, da preprečite izsuševanje sluznic. Ciljna relativna vlažnost je med 40–60 %.

Filtre čistite ali menjajte vsaj na 2–3 mesece, profesionalni servis pa opravite enkrat letno, da preprečite nabiranje mikroorganizmov.

Ne sedite neposredno pod tokom hladnega zraka, saj lokalno ohlajevanje poveča tveganje za mišične krče in vnetje živcev.

Klimatske naprave so dragocen pripomoček v vročih mesecih, vendar le ob pravilni in zmerni uporabi. Prevelike temperaturne razlike, suh zrak in slabo vzdrževanje so glavni dejavniki, ki lahko poleti oslabijo odpornost. S skrbno nastavitvijo temperature, zagotavljanjem vlage in rednim čiščenjem lahko ohranimo koristi klime, ne da bi pri tem ogrozili zdravje.

Viri: Eccles, R. (2002). An explanation for the seasonality of acute upper respiratory tract viral infections. Journal of Applied Physiology, 92(4), 1663–1670, Moriyama, M., et al. (2020). Seasonality of respiratory viral infections. Annual Review of Virology, 7, 83–101, Fields, B. S., et al. (2002). Legionella and Legionnaires' disease: 25 years of investigation. Clinical Microbiology Reviews, 15(3), 506–526, Eduard, W. (2009). Fungal spores: a critical review of the toxicological and epidemiological evidence. Annals of Agricultural and Environmental Medicine, 16(2), 151–173, Baig, A. M., et al. (2011). Cold air inhalation and respiratory health. Lung, 189(5), 391–401, Cohen, S., et al. (2012). Chronic stress, glucocorticoid receptor resistance, inflammation, and disease risk. PNAS, 109(16), 5995–5999.