Nova metoda za preprečevanje zobne gnilobe in bolezni dlesni

Z manipulacijo teh komunikacijskih poti bi lahko okrepili koristne bakterije in zmanjšali tveganje za zobno gnilobo ter bolezni dlesni.

Bakterije uporabljajo sistem, imenovan quorum sensing, s katerim s kemičnimi signali uravnavajo izražanje genov in s tem odločajo, katere vrste bodo prevladovale. Ekipa z Univerze v Minnesoti je analizirala laboratorijsko vzgojene bakterijske skupnosti, ki posnemajo človeški zobni plak, in pokazala, kako je mogoče te signale prekiniti. Biokemik Mikael Elias je za ScienceAlert pojasnil, da bi lahko z motenjem teh signalov 'preusmerili bakterijsko skupnost v ustih nazaj v stanje, ki je povezano z zdravjem'.

Zobni plak se razvija postopoma, podobno kot gozdni ekosistem. Najprej se naselijo pionirske vrste, kot sta Streptococcus in Actinomyces, ki so večinoma neškodljive. Kasneje se pridružijo bolj problematične bakterije, med njimi tudi t. i. rdeči kompleks, kamor spada Porphyromonas gingivalis, močno povezana s parodontalno boleznijo. Raziskovalci so se osredotočili na molekule AHL (N-acyl homoserine lactones), ki jih nekatere bakterije uporabljajo za quorum sensing. Ugotovili so, da lahko določeni encimi te signale blokirajo.

Ko so raziskovalci utišali AHL-signale, so opazili premik v sestavi bakterijskih skupnosti: namesto škodljivih bakterij so začele prevladovati tiste, ki so povezane z zdravim ustnim okoljem.

ScienceAlert poroča, da je imelo motenje AHL-signalov različne učinke glede na to, kje so bakterije rasle. Na površinah z normalno količino kisika (zobje, dlesni) so bile bakterijske skupnosti zelo občutljive na spremembe. V nizkokisikovih okoljih (globoki žepki, skrite razpoke) so bile spremembe manj izrazite. Zanimivo je, da bakterije v anaerobnih okoljih same ne proizvajajo AHL-signalov, vendar jih lahko zaznajo, kar dodatno razkriva kompleksnost njihove komunikacije.

Biokemik Rakesh Sikdar je poudaril, da lahko quorum sensing nad in pod dlesnijo deluje zelo različno, kar ima pomembne posledice za prihodnje pristope k zdravljenju parodontalnih bolezni.

Čeprav raziskava še ni preverila vpliva na dejanske bolezni dlesni ali zobno gnilobo, ponuja pomemben vpogled v to, kako bi lahko v prihodnosti preprečevali okužbe, ne z uničevanjem vseh bakterij, temveč z vzdrževanjem zdravega mikrobnega ravnovesja. Elias za ScienceAlert poudarja, da razumevanje bakterijske komunikacije odpira vrata novim pristopom, ki bi lahko pomagali ne le v ustih, temveč tudi pri drugih bakterijskih okužbah v telesu.

Raziskava Univerze v Minnesoti, povzeta v ScienceAlert, kaže, da bi lahko utišanje bakterijskih signalov postalo ključ do boljšega ustnega zdravja. Namesto agresivnega uničevanja bakterij bi lahko prihodnje terapije temeljile na subtilnem "preusmerjanju" mikrobnih skupnosti v bolj zdravo stanje. To predstavlja obetaven korak k preprečevanju parodontalnih bolezni in ohranjanju splošnega zdravja.

Vir: ScienceAlert