Imate pogosto napihnjen trebuh? Krivci so lahko tudi stvari, na katere sploh ne pomislite

Večina ljudi najprej pomisli na fižol, zelje ali gazirane pijače, vendar strokovnjaki opozarjajo, da so vzroki pogosto precej manj očitni. Včasih težava sploh ni v tem, kaj jeste, ampak kako jeste, koliko ste pod stresom ali kako deluje vaš prebavni sistem. Če se z napihnjenostjo srečujete le občasno, razlog najverjetneje ni resen. Če pa se težava ponavlja skoraj vsak dan, je smiselno poiskati vzrok.

Eden najpogostejših, a spregledanih razlogov za napihnjenost je hitro prehranjevanje. Ko jemo prehitro, skupaj s hrano pogoltnemo več zraka, ta pa se kopiči v prebavilih in povzroča občutek napetosti, polnosti ter napihnjenosti. Poleg tega večji, slabše prežvečeni grižljaji otežijo delo prebavnemu sistemu. Strokovnjaki zato priporočajo počasnejše prehranjevanje, temeljito žvečenje in odlaganje pribora med posameznimi grižljaji.

Marsikoga preseneti, da napihnjenost pogosto povzročajo prav živila, ki veljajo za zdrava. Mednje sodijo: brokoli, cvetača, brstični ohrovt, stročnice, polnozrnata žita, čebula, česen. Ta živila vsebujejo ogljikove hidrate, ki jih naše telo težje prebavi. Ko pridejo v debelo črevo, jih razgrajujejo bakterije, pri tem pa nastajajo plini. To ne pomeni, da bi jih morali izločiti iz prehrane. Pomembneje je opazovati, katera živila povzročajo težave prav vam, saj je odziv zelo individualen.

Napihnjenost je lahko eden prvih znakov intolerance na določena živila. Najpogostejši sta:

- laktozna intoleranca,

- intoleranca na fruktozo.

V teh primerih telo določenih sladkorjev ne razgradi učinkovito, zato pride do fermentacije v črevesju, nastajanja plinov in občutka napihnjenosti. Če težave opažate vedno po mlečnih izdelkih ali določenem sadju, se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.

Črevesje in možgani so tesno povezani. Dolgotrajen stres lahko spremeni gibanje črevesja, vpliva na črevesni mikrobiom in poveča občutljivost prebavil. Posledice so lahko: napihnjenost, vetrovi, krči, občutek polnosti in denimo poslabšanje simptomov sindroma razdražljivega črevesja. Zato pri odpravljanju težav pogosto niso pomembne le prehranske spremembe, ampak tudi kakovosten spanec, telesna aktivnost in učinkovito obvladovanje stresa.

Če blato v črevesju zastaja dlje časa, se poveča tudi nastajanje plinov. Zaradi tega se trebuh zdi večji in bolj napet. K zaprtju prispevajo:

- premalo gibanja,

- premalo vlaknin,

- nezadosten vnos tekočine,

- nekatera zdravila.

Veliko ljudi napihnjenost pripisuje hrani, dejanski razlog pa je počasno delovanje črevesja.

V zadnjih letih gastroenterologi vse pogosteje opozarjajo na SIBO (prekomerno razrast bakterij v tankem črevesu). Gre za stanje, pri katerem se bakterije, ki običajno živijo v debelem črevesu, preveč namnožijo v tankem črevesu. Najpogostejši simptomi so:

- izrazita napihnjenost,

- vetrovi,

- bolečine v trebuhu,

- driska ali zaprtje.

Ker so simptomi podobni sindromu razdražljivega črevesja, diagnozo lahko postavi le zdravnik z ustreznimi preiskavami.

Strokovnjaki opozarjajo na zanimiv pojav: pri nekaterih ljudeh količina plinov sploh ni povečana, vendar telo nanje reagira drugače. Ob napihnjenosti se trebušna stena sprosti, prepona pa se pomakne navzdol, zato se trebuh vidno izboči, čeprav plinov ni več kot običajno. Ta pojav je pogostejši pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesja in kaže, da napihnjenost ni vedno neposredno povezana s hrano.

Kdaj obiskati zdravnika?

Občasna napihnjenost je običajno nenevarna. Če pa se težava pojavlja pogosto ali jo spremljajo drugi opozorilni znaki, je potreben zdravniški pregled. Pozorni bodite predvsem, če se pojavijo:

- nenamerno hujšanje,

- kri v blatu,

- dolgotrajna driska,

- hude bolečine v trebuhu,

- vztrajno poslabševanje simptomov.

Takšni znaki lahko kažejo na resnejša obolenja prebavil, ki zahtevajo nadaljnjo diagnostiko.

Viri: Harvard Health Publishing, Health, Prevention, Real Simple