Največja napaka, ki jo naredimo med prazniki (in povzroči zaprtje)

Čeprav so praznične dobrote težke za našo prebavo, to ne pomeni, da se jim je treba povsem odpovedati. Nasprotno, skrivnost je v tem, kako jih kombiniramo in v kakšnih količinah jih zaužijemo.

Kombinacija hrane, ki prevladuje na velikonočni mizi, vsebuje več maščob in manj vlaknin. Če temu dodamo še manj gibanja in pogosto tudi manjši vnos tekočine, se prebava upočasni.

Črevesje za normalno delovanje potrebuje:
- dovolj tekočine,
- vlaknine,
- gibanje.

Ko en ali več teh dejavnikov manjka, se poveča verjetnost za zaprtje.

Praznični obroki prinesejo obilje tradicionalnih jedi, ki jih želimo okusiti v celoti. Prav tu pa se skriva najpogostejša napaka; na krožnik naložimo vse naenkrat. Kombinacija šunke, jajc, kruha in potice v enem obroku, pogosto še v večjih količinah, lahko hitro obremeni prebavila in povzroči občutek teže.

Veliko bolj smiselno je, da obroke razdelimo in jih sestavimo bolj premišljeno. Uravnotežen krožnik naj vsebuje predvsem dovolj zelenjave, zmeren delež beljakovin in manjši del ogljikovih hidratov.

Klasična velikonočna šunka se dobro poda k pečeni ali dušeni zelenjavi, ki nadomesti težke, mastne priloge. Namesto večjih količin belega kruha lahko izberemo manjši kos ali polnozrnato različico, ki vsebuje več vlaknin. Hren, ki je stalnica velikonočne mize, ima pri tem tudi koristno vlogo, saj spodbuja izločanje prebavnih sokov in lahko olajša presnovo težjih jedi.

Pri sladicah ni treba popolnoma opustiti tradicije. Že manjši kosi potice ali rahlo prilagojeni recepti z manj sladkorja in maščob pomenijo opazno razliko. Okus ostane, občutek po obroku pa je bistveno boljši.

Namesto da vse jedi zaužijemo v enem obroku, jih je bolje razporediti čez dan. Jajca lahko vključimo v zajtrk ali dopoldanski obrok skupaj z zelenjavo in manjšim kosom kruha, medtem ko šunka bolj ustreza glavnemu obroku, kjer jo kombiniramo z lažjimi prilogami. Sladice, kot je potica, naj pridejo na vrsto ločeno, ne takoj po obilnem kosilu.

Takšna razporeditev ne pomeni odrekanja, temveč omogoča, da posamezne jedi bolj okusimo, hkrati pa se izognemo pretirani obremenitvi prebavnega sistema.

Pomembno je tudi, kako jemo. Počasno uživanje hrane, dobro žvečenje in zmernost so preprosti, a pogosto spregledani dejavniki, ki pomembno vplivajo na prebavo.

Prav tako pomaga, če po obroku ne obsedimo za mizo, ampak se odpravimo na kratek sprehod. Telo bo hrano lažje predelalo, mi pa se bomo izognili občutku teže.

Poleg vlaknin in gibanja ima pomembno vlogo tudi zadosten vnos tekočine.

Ko se v času praznikov obroki kopičijo in postajajo težji, prebava pogosto potrebuje dodatno podporo. Poleg zadostnega gibanja, tekočine in vlaknin lahko pomembno vlogo odigra tudi naravna mineralna voda Donat.

Donat je naravno bogat vir magnezija ter vsebuje tudi višje količine sulfatov, hidrogenkarbonatov in kalcija. Prav kombinacija magnezija in sulfatov je ključna za njegov učinek na prebavo, saj spodbuja delovanje črevesja in pomaga ohranjati redno odvajanje.

Za optimalen učinek je pomembno, da ga uživamo pravilno in razporedimo čez dan. Priporočen program pitja Donata kot preventivna podpora prebavnemu sistemu, je naslednji: 0,2–0,3 l zjutraj na prazen želodec, 0,1 l pred kosilom ter 0,1–0,2 l pred večerjo. Pijte ga počasi in naj bo sobne temperature.

Ena najpogostejših napak je, da po tovrstni podpori posežemo šele, ko se težave že pojavijo. Ker Donat deluje najbolje ob rednem uživanju, ga je smiselno vključiti preventivno, zlasti v obdobjih, ko jemo več, bolj obilno in težje prebavljivo hrano.

Sponzorirana vsebina