Tega o kavi gotovo niste vedeli

V preteklosti se je na kavo pogosto gledalo predvsem kot na kofeinski opoj, ki budi um in pomaga pri učenju ali delu. Donald Summerlin, strasten ljubitelj kave, se je tako kot mnogi sprva srečeval z njenimi lastnostmi, ki krepijo kognitivne funkcije. Vendar pa so zadnje raziskave poudarile njeno morebitno vlogo pri spodbujanju zdravja črevesja, kar odpira povsem novo dimenzijo razumevanja tega priljubljenega napitka. 

Po karieri v logistiki sta z ženo Pattie odprla svojo trgovino s kavo Donnie's Donuts, kjer ponujata le najkakovostnejše kavne izdelke, navdihnjene z gastronomskimi izkušnjami po svetu. Poznavanje njenih potencialnih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti ga je pripravilo na odkritja študije, ki kavo povezuje z bistveno višjimi ravnmi bakterij, ki prispevajo k zdravemu prebavnemu sistemu. Ta preboj poudarja, da je kava mnogo več kot zgolj jutranji ritual.

Razumevanje pomembnosti črevesnega mikrobioma je ključnega pomena za celostno zdravje. Črevesni mikrobiom je kompleksen ekosistem bakterij, gliv, virusov in drugih mikroorganizmov, ki bivajo v prebavnem traktu in pomembno vplivajo na številne telesne funkcije, od prebave in presnove do imunskega sistema. Njegova sestava je tesno povezana z zdravstvenim stanjem posameznika in celo s tveganjem za razvoj kroničnih bolezni in umrljivosti.

 Disbioza, stanje neravnovesja v mikrobiomu, je prepoznana kot dejavnik, ki lahko prispeva k razvoju kroničnega vnetja, vnetne črevesne bolezni, debelosti, nekaterih vrst raka in drugih bolezni. Znanstveniki zdaj posvečajo vse večjo pozornost dejavnikom, ki lahko optimizirajo ta notranji ekosistem, med katerimi se je presenetljivo izkazala tudi kava.

Znanstvena odkritja na področju povezave med kavo in črevesnim mikrobiomom so izjemna. Prelomna študija, objavljena novembra lani, je nadaljevala raziskave, ki so se začele nekaj let prej, ko je bilo ugotovljeno, da je kava med več kot 150 analiziranimi živili kazala "najvišjo korelacijo z mikrobiomskimi komponentami." Da bi preučili vpliv kave na to kompleksno mrežo mikroorganizmov, so raziskovalci pod vodstvom dr. Mingyanga Songa s harvardske šole za javno zdravje T. H. Chan izvedli obsežno analizo. Zbrali so podrobne prehranske podatke in vzorce mikrobne DNK od skoraj 23.000 Američanov in Britancev. 

Te podatke so primerjali z več kot 54.000 vzorci, vključno z zdravimi posamezniki, osebami z različnimi boleznimi, nezahodnimi prebivalci, starodavnimi mikrobiomskimi vzorci ter celo dojenčki in nečloveškimi primati, ki so služili kot kontrolna skupina. Ključna ugotovitev? Zmerno in veliko pitje kave je bilo povezano z zvišanjem več vrst bakterij v črevesju, med katerimi je Lawsonibacter asaccharolyticus izstopala kot najmočnejši marker, saj so bili mikrobiomi kavopivcev jasno ločljivi od tistih, ki kave ne pijejo. 

Laboratorijski eksperimenti so potrdili to povezavo, saj je dodajanje kave v kulture bakterij resnično spodbudilo rast omenjene bakterije, kar nakazuje na neposreden vpliv kave. Zmerni in močni kavopivci so pokazali do osemkrat več L. asaccharolyticus v svojih mikrobiomih kot tisti, ki kave ne pijejo, kar potrjujejo tudi opazovanja v državah z visoko (Danska, Švedska) in nizko (Kitajska, Indija) porabo kave.

Ena najpomembnejših ugotovitev študije je, da koristi kave za črevesje niso povezane s kofeinom. Tudi brezkofeinska kava je pokazala enake pozitivne učinke, kar kaže na to, da je vir koristi v drugih komponentah. Raziskovalci verjamejo, da so ključni igralci polifenoli – spojine, znane po svojih močnih prebiotičnih, antioksidativnih in protivnetnih lastnostih. Polifenoli so izjemno pomembni, saj delujejo kot hrana za koristne črevesne bakterije, s čimer podpirajo njihovo rast in razmnoževanje. 

Vpliv na mikrobiom se ni spremenil niti z dodatkom mleka in sladkorja, čeprav nutricionisti pogosto poudarjajo, da je črna kava najbolj zdrava izbira. L. asaccharolyticus, bakterija, ki so jo odkrili leta 2018 na Japonskem in je še vedno relativno neznana, naj bi rastla zaradi vsaj dveh polifenolov, ki jih najdemo v kavi. Ta bakterija proizvaja tudi maščobne kisline, ki naj bi podpirale pravilno prebavo in absorpcijo hranil, kar dodatno poudarja njeno potencialno koristnost. Ta ugotovitev poudarja pomembno vlogo rastlinskih spojin pri ohranjanju zdravja prebavil, kar kaže, da je spekter bioaktivnih snovi v kavi širši in bolj koristen, kot smo sprva mislili.

Čeprav so rezultati študij izjemno obetavni, znanstveniki, kot je dr. Bonnie Jortberg, izredna profesorica družinske medicine na medicinski fakulteti Univerze v Koloradu na medicinskem kampusu Anschutz, poudarjajo pomen previdnosti. "Kolektivno vemo razmeroma malo o našem črevesnem mikrobiomu in odkrivamo veliko zanimivega. To je razburljivo področje preučevanja," je izjavila Jortbergova, s poudarkom na tem, da je potrebnega še veliko raziskovanja. Posebej željno pričakuje rezultate prihodnjih študij, ki bodo raziskovale vpliv polifenolov (ki jih najdemo tudi v sadju, zelenjavi, oreščkih, semenih in fermentirani hrani, kot sta jogurt in kombuča) in povezavo med kavo in rakom debelega črevesa. 

Odsvetuje preveliko komercializacijo odkritij, kot so dragi testi mikrobioma doma, saj opozarja: "Ni vam treba zapraviti ne vem koliko denarja, da veste, da je to tisto, kar morate storiti." Pomembno je, da ostajamo kritični in se zanašamo na preverjene informacije, namesto da se ujamemo v komercialne pasti. Kljub občasnim protislovnim naslovnicam v medijih dr. Song zagotavlja, da obstajajo "prepričljivi dokazi," da kava izboljšuje vrsto zdravstvenih izidov. Vendar je pomembna tudi zmernost pri uživanju.

Ob vseh znanstvenih ugotovitvah je pomembno, da vsak posameznik posluša svoje telo in upošteva lastne odzive na uživanje kave. Dr. Jortberg poudarja koncept "eksperimenta posameznika": če kava povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega tlaka, nemir ali težave s spanjem, telo jasno sporoča, da je kava morda neprimerna v večjih količinah. Takšni znaki so pomemben signal, ki ga ne smemo prezreti. Poleg tega se je pomembno spomniti, da je kava diuretik, kar pomeni, da poveča izločanje tekočine iz telesa. 

Zato je pri večjem vnosu kave ključno povečati tudi hidracijo, da se uravnotežijo ti učinki. Ne glede na te previdnostne ukrepe pa Jortbergova zaključuje, da za zdrave posameznike brez visokega krvnega tlaka ali določenih kroničnih bolezni ni razloga za omejevanje zmernega uživanja kave. "Če je oseba zdrava in nima visokega krvnega tlaka ali določene kronične bolezni – ja, 100 %, popijte nekaj skodelic kave na dan, absolutno," svetuje. To potrjuje splošno priznane koristi in omogoča, da mnogi še naprej uživajo v tej kompleksni in blagodejni pijači.

V zgodbi o Donaldu Summerlinu se prepleta strast do kave z njenim znanstveno potrjenim blagodejnim vplivom na zdravje. Njegova pot od običajne, "kamionarske" kave do vrhunskih kav enega porekla, ki jih zdaj streže v svoji trgovini Donnie's Donuts, odraža globlje razumevanje kakovosti in potenciala te pijače. Kot poudarja, iskanje tiste gvatemalske kave, ki jo je okušal v Monte Carlu, in kasnejša uvedba kavnih zrn enega porekla iz ekološke pridelave ter dosledno praženje v Orlandu pričajo o zavezanosti ne le k okusu, ampak tudi k lastnostim, ki so ključne za dobro počutje.

Kljub temu da so nekateri vidiki črevesnega mikrobioma še vedno predmet raziskav, obstajajo prepričljivi dokazi, da zmerno uživanje kave prispeva k zdravi in uravnoteženi črevesni flori, še posebej s spodbujanjem rasti koristnih bakterij, kot je Lawsonibacter asaccharolyticus, zahvaljujoč njenim bogatim polifenolom. Tako kava ni le stimulans, temveč tudi potencialna sestavina celostne strategije za izboljšanje zdravja črevesja in s tem splošnega zdravja.

Vir: WebMD