Kaj je mikroskopski kolitis in zakaj povzroča drisko

Mikroskopski kolitis je kronična vnetna bolezen debelega črevesa. Za razliko od navadnega vnetja, ki hitro izgine, je to stanje dolgotrajno in traja celo življenje. Glavna težava je razdražena sluznica v črevesju, kar povzroča pogosto in vodeno drisko. Čeprav bolezen občasno izbruhne in nato sama poneha, jo je mogoče uspešno obvladati s pravilnim zdravljenjem.

Bolezensko stanje lahko prizadene vsakega posameznika, vendar se statistično pogosteje pojavlja pri starejši populaciji ter pri ženskah. K večjemu tveganju za razvoj bolezni prispevajo tudi dejavniki, kot so kajenje in prisotnost določenih avtoimunskih obolenj, predvsem celiakije. Čeprav velja splošno prepričanje, da je mikroskopski kolitis manj pogost v primerjavi z ostalimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, je dejanska prevalenca verjetno podcenjena, saj natančna diagnoza zahteva specialistično analizo tkivnega vzorca.

Mikroskopski kolitis ni smrtno nevarna bolezen. Čeprav lahko v redkih primerih povzroči težave, kot sta izguba telesne teže ali dehidracija, se to zgodi le poredko. Bolezen se običajno kaže v zagonih, ki jih lahko uspešno obvladamo z zdravili. Kljub temu lahko neprijetni prebavni simptomi pomembno vplivajo na kakovost vašega vsakdanjega življenja.

Zdravniki mikroskopski kolitis potrdijo z mikroskopskim pregledom vzorca črevesne sluznice, kjer opazijo posebne celične spremembe. Te značilnosti razkrijejo, za katero vrsto bolezni gre. Čeprav obstajajo različni predlogi, poznamo predvsem dve potrjeni obliki:

Kolagenski kolitis. Kolagen in elastin sestavljata vezivno tkivo vaše črevesne sluznice. Pri tej vrsti so kolagenski trakovi v sluznici vašega debelega črevesa nenormalno zadebeljeni. To zadebeljeno vezivno tkivo je podobno drugim boleznim vezivnega tkiva, pri katerih se kolagen in elastin vnameta, kot je na primer revmatoidni artritis. Ta avtoimunska stanja so pogosto opažena pri ljudeh z mikroskopskim kolitisom.

Limfocitni kolitis. V tej različici ima površinska plast vaše črevesne sluznice (epitelij) nenormalno visoko gostoto limfocitov. Limfociti so vrsta belih krvnih celic. Bele krvne celice delujejo kot del vašega imunskega sistema za zaščito pred okužbo. Visoko število belih krvnih celic pogosto spremlja vnetje, ko je vpleten imunski sistem.

Obe vrsti mikroskopskega kolitisa imata enake simptome in zdravljenje. Razlikujeta se le ob pregledu pod mikroskopom, zato nekateri strokovnjaki menijo, da gre za isto bolezen v različnih fazah. Če ima oseba znake obeh oblik hkrati, to imenujemo nepopolni mikroskopski kolitis.

Značilni klinični znak mikroskopskega kolitisa je kronična, vodenasta driska. V tipičnem zdravstvenem profilu bolnika se tovrstne težave pojavljajo pogosto, in sicer približno petkrat do desetkrat dnevno, čeprav lahko frekvenca odvajanja blata pri posameznikih variira tako v večji kot manjši meri.

- vodna (vendar ne krvava) driska, ki lahko traja več tednov do več mesecev,

- krči,

- bolečina v trebuhu,

- napihnjenost trebuha,

- napenjanje,

- nevzdržna potreba po iztrebljanju,

- občutljivost na gluten,

- utrujenost,

- težave z zadrževanjem blata,

- dehidracija,

- slabost in bruhanje,

- izguba teže.

Simptomi se lahko izboljšajo in nato spet vrnejo.

Znanstveniki niso prepričani, kaj točno povzroča bolezen, vendar je lahko vpletenih več dejavnikov, kot so:

- izpostavljenost nekaterim bakterijam, bakterijskim toksinom in virusom,

- napaka imunskega sistema (avtoimunski odziv),

- genetika.

Nekatere raziskave kažejo, da lahko tudi nekatera zdravila prispevajo k težavam. 

Načini zdravljenja se lahko prilagodijo glede na naravo in intenzivnost vaših simptomov. Terapevtski pristopi obsegajo vse od strokovnih smernic za prehrano in spremembo življenjskega sloga pa do uporabe farmakoloških sredstev, ki so na voljo brez recepta ali so predpisana na podlagi zdravniške indikacije. Pri določenih posameznikih se klinična slika lahko spontano izboljša ali zajezi. Medtem ko nekaterim za učinkovito obvladovanje težav zadostuje zgolj optimizacija prehranjevalnih navad, drugi zahtevajo občasno oziroma redno podporo s primerno medikamentozno terapijo.

Bolezen ne izgine za vedno, a lahko nastopi daljše obdobje mirovanja, ki mu pravimo remisija. Ker gre za kronično stanje, se lahko težave zaradi različnih sprožilcev ponovijo, zato je pomembno, da jih pravočasno prepoznate in s tem omejite izbruhe. Mikroskopski kolitis še ni povsem raziskan in je dolgo veljal za redkega, čeprav novejše raziskave kažejo, da je v resnici zelo pogost.

Viri: mayoclinic, my.clevelandclinic & webmd