Prebavne težave spomladi: kaj pravi gastroenterologija o vzrokih in preventivi

Napihnjenost, bolečine v trebuhu, neredna prebava in občutek nelagodja so pogosti spremljevalci sezonskih sprememb, ki vplivajo tako na naš življenjski slog kot na delovanje prebavil. O tem, zakaj je črevesje spomladi še posebej občutljivo, kako prepoznati razliko med prehodnimi težavami in resnejšimi bolezenskimi stanji ter kakšno vlogo imajo pri tem prehrana, stres in mikrobiom, sem se pogovarjala z Ano Špes Hlastec, dr. med., specialistko gastroenterologije. Njeni odgovori razkrivajo, kako kompleksen in občutljiv organ je črevo ter zakaj si zasluži več pozornosti, kot mu jo pogosto namenimo.

Spomladanski prehod je za marsikoga čas, ko telo začne delovati nekoliko drugače. Dnevi se podaljšajo, ritem življenja se spremeni, na krožnikih pa se znajde več sveže, sezonske hrane. Prav v tem obdobju gastroenterologi pogosto opažajo porast prebavnih težav, od napenjanja do bolečin in občutka nelagodja. Ana Špes Hlastec, dr. med., specialistka gastroenterologije, v začetku pogovora tako pove, da četudi je funkcionalnih težav vedno več, so težave na srečo v veliki večini primerov nedolžne narave.

''V spomladanskem obdobju prihaja do številnih sprememb, tako v prehrani kot v življenjskem slogu. Lahko zaradi želje po spremembi ali sezonsko dozoreli hrani povečamo vnos sadja in zelenjave. Tudi tako imenovane hrane FODMAP – fermentabilnih ogljikovih hidratov, disaharidov, monosaharidov ali poliolov. V to skupino spadajo laktoza (ki jo najdemo v mleku), enostavni sladkorji (kamor spada fruktoza, ki je večji del v sadju), stročnice ter umetna sladila. Vsa ta živila povečajo fermentacijo in lahko povzročajo težave.''

Ob tem poudari, da se spomladi spreminjajo tudi drugi telesni procesi. ''Na spremembo motilitete črevesja in občutke v črevesju, tako imenovano visceralno percepcijo, vplivajo hormonske spremembe in spremembe v cirkadianem ritmu – ritmu spanja in budnosti. Povečana fizična aktivnost lahko vpliva na prekrvavitev črevesja in peristaltiko. Nenazadnje pa je nezanemarljiv alergijski odziv in bolezni, povezane z alergijami. Vse to lahko poslabša že znane težave, kar vodi v napenjanje ali poslabšanje bolečin, funkcionalnih motenj.''

V ambulantah se spomladi pogosto pojavljajo bolniki, ki opisujejo napihnjenost, bolečine v trebuhu in neredno prebavo, pravi gastroenterologinja. Gre za simptome, ki so lahko povsem nenevarni, a hkrati dovolj podobni resnejšim boleznim, da povzročijo skrb. Prav zato je razlikovanje med funkcionalnimi motnjami, kot je sindrom razdražljivega črevesja, in organskimi boleznimi eden ključnih delov gastroenterološke diagnostike. Kot poudarja sogovornica, je proces vse prej kot preprost.

''Ključ dobre diagnostike je sistem izključevanja,'' nam zaupa. ''Osnova za postavitev diagnoze funkcionalne motnje je klasifikacija Rimske fundacije. Ta temelji na prisotnosti kroničnih težav in izključevanju organske, sistemske ali presnovne bolezni.''

Pojasni, da se zdravniki pri tem opirajo na tako imenovane rdeče zastavice, alarmne znake, ki lahko nakazujejo resnejšo patologijo. ''Pomanjkanje hemoglobina, nepojasnjena izguba telesne mase, krvavitve, starost, bolezni v družini, razvade, povišani laboratorijski parametri vnetja ali drugi nas opozarjajo, da bolniki potrebujejo dodatne preiskave, ki bi slednje pojasnile.''

Ko teh znakov ni, se pozornost preusmeri k funkcionalnim motnjam, ki imajo povsem drugačen potek. ''Za sklepanje, da gre za funkcionalno motnjo, je potrebno skrbno izključiti organske bolezni ob sočasnem upoštevanju simptomov in znakov funkcionalnih težav,'' pojasni. ''Za te je značilno, da gre za dlje časa trajajoče težave, ki niso ves čas prisotne. So spremenljive. Lahko opažamo tako zaprtje kot večkratno odvajanje blata. Bolečine so spremljevalka težav.''

Pri teh bolnikih pogosto opazijo tudi povezavo med simptomi in psihološkimi dejavniki. ''Opažamo povezavo s stresom ali nelagodnimi dogodki, navadno so laboratorijski izvidi v mejah normale in izključimo alarmne znake. Opravljene preiskave pa ne pokažejo odstopanj od normale. Takrat lahko motnjo pripišemo funkcionalnim težavam.''

Spomladanski zagon pogosto prinese tudi željo po hitrih spremembah, mnogi začnejo z razstrupljanjem, drastičnimi dietami ali nenadnimi prehranskimi preobrati. Čeprav se takšni koraki zdijo zdravi, lahko črevesje na njih odreagira precej burno. Ana Špes Hlastec opozarja, da so prav nenadne spremembe eden najpogostejših sprožilcev prebavnega nelagodja v tem času.

''Nenadne spremembe v prehrani, kot že omenjeno, lahko vodijo do vnosa več fermentabilnih živil, ki povzročijo nelagodje, lahko napenjanje, bolečine,'' pojasni. ''Nemalokrat velike spremembe vplivajo na črevesno mikrobioto. Bakterije, ki imajo tudi zaščitno vlogo v našem črevesju. Lahko pride do prekomerne razrasti neželenih sevov, ki poslabšajo obstoječe težave ali sprožijo nove.''

Dodaja, da se mikrobiom sicer prilagodi, vendar ne čez noč. ''Mikrobiom se sicer prilagodi spremembam, vendar to lahko traja tedne.'' Prav zato so hitri prehranski obrati pogosto bolj škodljivi kot koristni.

A prebavne težave niso povezane le s hrano. V sodobnem tempu življenja ima pomembno vlogo tudi psihološki stres, ki se pogosto najprej pokaže prav v črevesju. Gastroenterologinja poudarja, da je povezava med psihičnim stanjem in prebavili veliko močnejša, kot si večina predstavlja.

''Zadnja leta je mnogo več govora o tako imenovani osi možgani–črevo,'' pravi. ''Vemo, da sta ta dva organa močno povezana, tudi z živčnimi končiči in molekulami, ki prenašajo signale po le-teh. Stresni hormoni, kot je kortizol, neposredno vplivajo na peristaltiko, zaznavanje črevesja, občutke. Lahko pride do vpliva na črevesno mikrobioto.''

Ko pri bolnikih prepoznajo, da so težave povezane s stresom, pogosto priporočijo dodatno podporo. ''Nemalokrat, ko zaznamo vpliv stresa in s tem povezane težave, bolnikom svetujemo dodatno obravnavo. Je pa ta del zdravljenja še vedno tabu. Bolniki težko sprejemajo, da se črevo neugodno odziva, da je organ, s katerim moramo pazljivo ravnati in upoštevati znake.''

Ob tem opozori, da ljudje pogosto zanemarijo signale telesa, ko zasledujejo svoje cilje. ''Pogosto v želji, da bi dosegli svoje cilje, bodisi s prehrano, telesno aktivnostjo, zanemarimo prav črevo. Govorimo o organu, ki potrebuje našo pozornost in ima prav vsak svojstvenega.''

Razumevanje mikrobioma je v zadnjih letih postalo ena ključnih tem sodobne gastroenterologije. Čeprav se o njem veliko govori, ostaja področje izjemno kompleksno in še vedno polno neodgovorjenih vprašanj. Ana Špes Hlastec pojasni, da je napredek velik, a pot do popolnega razumevanja še dolga.

''Pri sekvencioniranju, torej določevanju mikrobioma, je prišlo v zadnjih letih do velikih napredkov. Veliko je govora o vplivih slednjega. Gre za zapleten sistem poznavanja tako imenovanih dobrih in slabih bakterij,'' začne. Ob tem poudari, da enotnega, univerzalnega mikrobioma pravzaprav ni. ''Vemo, da nimamo enotnega mikrobioma in tudi ni jasno, kakšen je, tako imenovani, zdravi mikrobiom. Individualne razlike so velike.''

Kljub temu pa je jasno, da neravnovesje v mikrobiomu lahko pomembno vpliva na zdravje. ''Disbioza znano vpliva na razvoj nekaterih bolezni: vnetne črevesne bolezni, lahko tudi na motnje v presnovi maščob, poslabšanje funkcionalnih simptomov.'' V določenih primerih zdravniki že posegajo po zelo naprednih metodah. ''Prenos tako imenovanih zdravih bakterij že uporabljamo pri zdravljenju določenih bolezni, ko drugi ukrepi ne pomagajo. Temu pravimo fekalna transplantacija.''

Raziskave so pokazale tudi, da imajo posamezni sevi bakterij zelo specifične učinke. ''Naučili smo se tudi, da lahko določeni sevi pomembno vplivajo na prekomerno telesno maso, drugi pomagajo pri vzdrževanju nizke telesne mase in preprečujejo debelost.'' Prav zato so se v zadnjih letih pojavila jasnejša priporočila glede uporabe probiotikov. ''Upoštevajoč zgornje namreč ni vseeno, za katere seve bakterij se odločimo v različnih situacijah. Ne le o kvaliteti probiotikov, ki je marsikdaj v poplavi izdelkov vprašljiva, saj je pomembno, da je dovolj živih bakterij v teh izdelkih.''

Pri tem izpostavi tudi praktične primere iz klinične prakse. ''Ob rabi antibiotikov, ki povzročajo disbiozo, se tako poslužujemo bolj določenih sevov, ob funkcionalnih motnjah drugih. Enako velja za težave z napenjanjem pri dojenčkih. Ni vseeno torej, kateri sev izberemo in katero znamko.''

Čeprav je mikrobiom kompleksen, pa lahko posameznik veliko naredi že s prehrano, a postopoma. ''Prebavne težave lahko torej s prehranskimi ukrepi pomembno izboljšamo. Ne le pri izbiri hrane, ki ne povzroča težav, tudi pri spremembah, za katere svetujemo, da so postopne in dolgoročne. Črevo se mora vsake spremembe postopoma privaditi in temu moramo dati čas.''

Tudi pri probiotikih velja previdnost. ''Tudi ob poskusu zdravljenja s probiotiki lahko ti v začetku vplivajo bolj neugodno in celo poslabšajo simptome. Zato vedno pred uvedbo slednjih svetujemo posvet s strokovnjakom.''

Ko se prebavne težave spomladi začnejo pogosteje pojavljati, se mnogi sprašujejo, ali bi jih lahko preprečili že prej, z bolj premišljenimi prehranskimi in življenjskimi navadami. Gastroenterologinja poudarja, da je preventiva pri prebavnem zdravju veliko bolj preprosta, kot se zdi, a zahteva doslednost in pozornost do lastnega telesa.

''Svetujemo uravnoteženo prehrano, ki naj bo čim bolj stalna,'' začne. Po njenih besedah je prav stabilnost eden ključnih dejavnikov, saj črevesje ne mara nenadnih sprememb. ''V primeru sprememb je potrebno nove prehranske navade uvajati postopoma. Upoštevati moramo, da nam lahko določena živila povzročajo težave, kot so mlečni izdelki z laktozo. Takrat te izključimo. Ključno je, da smo pozorni na odziv črevesja in tega upoštevamo.''

Ob tem opozori tudi na vpliv sodobne prehrane. ''Vsekakor svetujemo omejitev procesirane hrane. Zadnja leta ima največ podatkov o dobrem vplivu mediteranske diete.'' Gre za način prehranjevanja, ki je bogat z vlakninami, zdravimi maščobami in minimalno predelano hrano – vse to pa podpira stabilen mikrobiom.

Navade, ki jih razvijemo v otroštvu, imajo dolgoročen vpliv. ''Ne pozabimo pa, da so navade pomembne od otroštva dalje. Če ne sami, moramo uravnoteženo prehrano privzgojiti našim otrokom. Tudi zato, da se bo njihov mikrobiom čim bolj uravnoteženo razvil.''

Spomladanske spremembe zahtevajo postopnost, ne impulzivnosti. ''V času sezonskih sprememb pa živila uvajamo postopoma.'' A prehrana je le del zgodbe. ''A ne samo prehrana, potrebna je celoletna redna telesna aktivnost, prepoznavanje in obvladovanje stresnih situacij ter nenazadnje dovolj počitka in spanja.''

Za konec doda še misel, ki lepo povzame njen pogled na črevesno zdravje: ''Črevo ni osamljen organski sistem in velikokrat izraža tisto, kar želimo spregledati ali na kar nismo pozorni.''

Ko se prebavne težave že pojavijo, se mnogi znajdejo pred dilemo: gre le za prehodno motnjo, ki jo bo telo uredilo samo, ali je čas za obisk zdravnika? Prav prepoznavanje opozorilnih znakov je tisto, kar lahko prepreči spregled resnejših bolezni. ''Ljudje z opazovanjem svoje prebave in spremljanjem simptomov in znakov storijo zase največ,'' pove in poudari pomen sodelovanja v presajalnih programih, predvsem v programu Svit, kjer s posebnim testom odkrivajo prisotnost prikrite krvavitve iz prebavil, ki je lahko posledica tudi rakavega obolenja.

''Nadvse pomembno je, da smo pozorni na znake in simptome.'' Po njenih besedah so to spremembe, ki jih nikakor ne smemo ignorirati. ''Vsaka nenadno nastala sprememba, ki traja več kot 2–4 tedne, je povezana s spremembo barve blata (to je lahko ali belo ali črno ali pomešano s krvjo), povzroča nehoteno izgubo telesne mase, težave ponoči, bolečine, ki ne minejo, obstaja družinska anamneza bolezni prebavil, upoštevamo starost bolnikov ali se pojavijo tudi drugi znaki obarvanja kože ali težav, potrebuje oceno zdravnika.''

Ob tem poudari, da o napotitvi k gastroenterologu običajno presodi osebni zdravnik, ki najbolje pozna bolnikovo celostno zdravstveno sliko. ''Glede pregleda pri gastroenterologu po klinični sliki in izvidih presodi nato osebni izbrani zdravnik.''