Preprosta navada, ki lahko izboljša prebavo in podpira zdravje možganov

Ko hrano žvečimo, jo razdrobimo na manjše delce in prepojimo s slino, ki vsebuje encime za začetek razgradnje ogljikovih hidratov. Zato je temeljiteje prežvečena hrana lažje prebavljiva in manj obremenjuje prebavni sistem.

Prehitro prehranjevanje in površno žvečenje prispevata k napihnjenosti, občutku teže po obroku in drugim prebavnim težavam. Že preprosto upočasnitev prehranjevanja lahko izboljša prebavno učinkovitost.

Način žvečenja vpliva tudi na to, koliko hranil telo dejansko pridobi iz hrane. Kot piše BBC Future, bolj temeljito žvečenje poveča razgradnjo hrane in telesu omogoči učinkovitejši dostop do hranilnih snovi.

To je še posebej pomembno pri živilih, kot so oreščki, semena in nekatera rastlinska živila, pri katerih je del hranil ujet v celičnih strukturah. Če hrana ni dovolj prežvečena, lahko del teh hranil preprosto zapusti telo neizkoriščen.

Ste že opazili, da hitreje pojeste več, kadar jeste na hitro? Razlog za to se skriva v tem, da se občutek sitosti ne razvije takoj. Telo potrebuje določen čas, da sproži hormone, ki možganom sporočijo, da smo zaužili dovolj hrane.

Počasnejše prehranjevanje in več žvečenja lahko zato prispevata k večjemu občutku sitosti ter nekoliko manjšemu energijskemu vnosu.

Eden najbolj zanimivih vidikov raziskav je povezava med žvečenjem in delovanjem možganov. Strokovnjaki govorijo o tako imenovani osi 'ugriz–možgani' (bite-brain axis), pri kateri naj bi žvečenje vplivalo na prekrvavitev in aktivnost možganov.

Nekatere raziskave so pokazale, da imajo starejši ljudje z boljšimi žvečnimi sposobnostmi pogosto tudi boljše rezultate pri testih spomina in kognitivnih funkcij. Sistematični pregled raziskav, objavljen leta 2023, je ugotovil, da je slabša sposobnost žvečenja povezana z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco, čeprav avtorji opozarjajo, da je potrebnih še več kakovostnih raziskav.

Nekatere novejše raziskave, o katerih poroča Science Insight, kažejo, da žvečenje poveča pretok krvi v določene dele možganov. Z magnetno resonanco so raziskovalci opazili večjo aktivnost območij, povezanih s pozornostjo in obdelavo informacij.

To sicer ne pomeni, da bo samo žvečenje preprečilo Alzheimerjevo bolezen, vendar raziskovalce vse bolj zanima njegova vloga pri ohranjanju možganskega zdravja.

Žvečenje, predvsem žvečilnega gumija, lahko začasno zmanjša občutek stresa, izboljša budnost in poveča zbranost. Učinek sicer ni velik in ni dolgotrajen, vendar ga raziskovalci pogosto povezujejo z aktivacijo živčnega sistema ter spremembami v možganski aktivnosti.

Strokovnjaki priporočajo predvsem, da jemo počasi in hrano dobro prežvečimo, preden jo pogoltnemo.

Praktičen nasvet je, da med obrokom odložite pribor med posameznimi grižljaji in si za prehranjevanje vzamete več časa. Tako boste povsem naravno žvečili počasneje in temeljiteje.

Vir: BBC Future, Pub Med, MDPI