V Sloveniji se širi okužba, ki povzroča nenadno bruhanje in drisko, najbolj ogroženi so ti ljudje

Norovirus je zelo nalezljiv virus, ki lahko v kratkem času povzroči izbruh prebavnih težav v družini, vrtcu, šoli ali domu starejših. Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v Sloveniji letos zabeležili že 2312 prijav norovirusnih okužb in 31 izbruhov. Posebej pozorni morajo biti starši majhnih otrok, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Nenadna slabost, bruhanje, vodena driska in bolečine v trebuhu. Tako se lahko začne okužba, ki se med ljudmi širi izjemno hitro. Govorimo o norovirozi, eni najpogostejših virusnih črevesnih okužb, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti.

Podatki NIJZ kažejo, da je norovirus tudi letos pomemben povzročitelj prebavnih okužb v Sloveniji. Do vključno 44. tedna oziroma 1. novembra 2026 je bilo prijavljenih 2312 primerov norovirusnih okužb. Zbolelo je 894 moških in 1418 žensk. Zabeležili so tudi 31 norovirusnih izbruhov ter dva izbruha, v katerih sta bila prisotna tako norovirus kot rotavirus. Najvišjo stopnjo obolevnosti so ugotovili v jugovzhodni statistični regiji, kjer je znašala 244,3 primera na 100.000 prebivalcev.

Norovirus lahko okuži vsakogar, vendar so nekatere skupine bolj dovzetne za okužbo oziroma imajo večje tveganje za težji potek bolezni in zaplete. Podatki NIJZ kažejo, da je bila najvišja stopnja prijavljenih norovirusnih okužb v letu 2026 pri otrocih, mlajših od enega leta. Znašala je 426,8 primera na 100.000 prebivalcev. Visoka je bila tudi pri starejših od 75 let, in sicer 416,7 primera na 100.000 prebivalcev. Pri otrocih, starih od enega do štirih let, je znašala 281,3 primera na 100.000 prebivalcev. To so podatki o prijavljenih primerih glede na število prebivalcev v posamezni starostni skupini, ne absolutno število obolelih. Posebna previdnost je potrebna pri:

Dojenčkih in majhnih otrocih: zaradi hitre izgube tekočine ob bruhanju in driski lahko dehidracija nastopi zelo hitro.

Starejših odraslih: s starostjo se povečuje tveganje za zaplete, predvsem zaradi dehidracije in pridruženih zdravstvenih težav.

Osebah z oslabljenim imunskim sistemom: pri osebah, katerih imunski sistem je oslabljen zaradi bolezni ali zdravljenja, je lahko potek okužbe težji.

Osebah s kroničnimi boleznimi: zaradi manjših fizioloških rezerv in morebitnih pridruženih težav lahko izguba tekočine pomeni dodatno tveganje.

Mayo Clinic med skupine, pri katerih lahko virusni gastroenteritis povzroči resne zaplete, izrecno uvršča dojenčke, starejše odrasle in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Najpomembnejši zaplet je dehidracija, ki lahko v hujših primerih zahteva bolnišnično zdravljenje.

Norovirus je zelo nalezljiv, značilen pa je lahko nenaden začetek bolezni. Po podatkih NIJZ je inkubacijska doba običajno od 24 do 48 ur, kar pomeni, da se simptomi pogosto pojavijo v enem do dveh dneh po okužbi. Najpogostejši znaki noroviroze so:

- nenadna slabost,

- bruhanje,

- vodena driska,

- bolečine in krči v trebuhu,

- povišana telesna temperatura,

- glavobol,

- bolečine po telesu.

Bruhanje je pogosto eden prvih in izrazitejših znakov bolezni. Driska je praviloma vodena in običajno brez primesi krvi ali sluzi. Pri sicer zdravih ljudeh težave po podatkih NIJZ večinoma izzvenijo v 12 do 60 urah. Ameriška klinika Mayo navaja, da se simptomi virusnega gastroenteritisa običajno pojavijo v enem do treh dneh po okužbi in praviloma trajajo dan ali dva, v nekaterih primerih pa tudi dlje. Trajanje je odvisno od povzročitelja in posameznika. Pomembno je vedeti, da izraz trebušna gripa, ki se pogosto uporablja za norovirozo, ni povsem ustrezen. Norovirus namreč nima povezave z virusom gripe, ki povzroča okužbe dihal.

Za širjenje okužbe je potrebna zelo majhna količina virusnih delcev, zato se norovirus zlahka prenaša med ljudmi. Okužimo se lahko:

- z neposrednim stikom z okuženo osebo,

- prek onesnaženih rok in predmetov,

- z uživanjem kontaminirane hrane ali vode,

- prek površin, na katerih so prisotni virusni delci.

Posebno tveganje predstavljajo prostori, kjer se zadržuje veliko ljudi. Okužbe se zato pogosto pojavljajo v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih starejših in drugih ustanovah. NIJZ opozarja, da se virus izloča z blatom tudi po tem, ko se bolezenski znaki že umirijo. Po podatkih inštituta lahko norovirus v blatu ostane prisoten še 14 dni ali dlje po prenehanju driske. To pomeni, da lahko človek okužbo še vedno širi, čeprav se že počuti bolje.

Za norovirus ni specifičnega zdravila, ki bi odpravilo okužbo. Zdravljenje je predvsem podporno, najpomembnejše pa je preprečevanje dehidracije. Ob bruhanju in driski telo izgublja vodo in elektrolite, zato je treba izgubljeno tekočino redno nadomeščati. Priporočljivo je pitje manjših količin tekočine v pogostih časovnih presledkih. Ob večjih izgubah tekočine so lahko koristne tudi oralne rehidracijske raztopine, ki vsebujejo ustrezno razmerje vode, soli in glukoze. Če človek zaradi bruhanja ne more zadržati tekočine, lahko pride do nevarne dehidracije. V hujših primerih je potrebno nadomeščanje tekočine z infuzijo.

Pozorni bodite predvsem na znake dehidracije:

- izrazito suha usta in močna žeja,

- zelo malo urina ali temen urin,

- omotica in izrazita oslabelost,

- nenavadna zaspanost,

- pri otrocih tudi jok brez solz in manj mokrih plenic.

Zdravniško pomoč je treba poiskati, če se pojavijo znaki dehidracije, kri v blatu ali izbruhanini, hude bolečine v trebuhu, dolgotrajno bruhanje ali nezmožnost zadrževanja tekočine. Posebna previdnost je potrebna pri dojenčkih, majhnih otrocih, starejših in kroničnih bolnikih. Antibiotiki pri norovirusni okužbi ne pomagajo, saj gre za virusno in ne bakterijsko bolezen.

Ker se norovirus širi zelo hitro, je dosledna higiena ključna za preprečevanje nadaljnjih okužb. NIJZ priporoča predvsem:

- temeljito umivanje rok z milom in tekočo vodo, zlasti po uporabi stranišča in pred pripravo hrane;

- skrbno pranje sadja in zelenjave;

- zadostno toplotno obdelavo živil;

- redno čiščenje in razkuževanje onesnaženih površin;

- izogibanje pripravi hrane za druge, kadar imamo prebavne težave.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) posebej poudarja, da razkužilo za roke na alkoholni osnovi ni enakovredno umivanju z milom in vodo. Pri norovirusu se zato nanj ne smemo zanašati kot na edini zaščitni ukrep. Če zbolite, ostanite doma. Otroci z bruhanjem ali drisko ne smejo obiskovati vrtca ali šole. Po priporočilih NIJZ se lahko vrnejo šele najmanj 48 ur po prenehanju težav.

Enako pravilo je pomembno za zaposlene, ki delajo z živili ali v okoljih, kjer bi lahko okužbo prenesli na druge. Noroviroza je pri večini sicer zdravih ljudi kratkotrajna bolezen, vendar je zaradi hitrega prenosa in nevarnosti dehidracije ne gre podcenjevati. Največ pozornosti zahtevajo najmlajši, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

Viri: NIJZ, Mayo Clinic, CDC