Zaščitite svoja jetra: Zakaj je hepatitis B resna grožnja zdravju?

Hepatitis B, sistemska virusna okužba, ki primarno prizadene jetra, ostaja pereč globalni zdravstveni problem, ki ogroža na milijone posameznikov po vsem svetu. Povzroča ga virus hepatitisa B (VHB), ki spada med viruse s potencialom za povzročitev akutnih, samoomejujočih se bolezni, a kar je še posebej zaskrbljujoče, lahko vodi v kronično stanje. To kronično stanje se lahko razvije v resne in pogosto nepopravljive jetrne zaplete, kot sta ciroza – brazgotinjenje jeter, ki poslabša njihovo funkcijo – in hepatocelularni karcinom, agresivna oblika raka jeter. 

Prevalenca VHB in njegova zmožnost za kronično napredovanje poudarjata nujnost učinkovitih strategij presejanja, diagnostike in preprečevanja. Vsako leto, 28. julija, se obeležuje Svetovni dan hepatitisa, ki je priložnost za ozaveščanje javnosti o vseh oblikah hepatitisa in njegovih posledicah za globalno zdravje, še posebej pa poudarja potrebo po ukrepih proti širjenju VHB in izboljšanju dostopnosti do zdravljenja.

Hepatitis B se, za razliko od nekaterih drugih vrst hepatitisa, prenaša s krvjo in telesnimi tekočinami. To pomeni, da so glavni načini okužbe drugačni od tistih, pri katerih je pomembna higiena rok. Virus se prenaša na več načinov. Z matere na otroka med porodom je pomembna pot, zato so programi za presejanje nosečnic in zaščito novorojenčkov ključnega pomena. 

Tudi nezaščiteni spolni stiki z okuženo osebo predstavljajo visokorizično pot prenosa. Deljenje kontaminiranih igel, brizg ali drugega pribora za droge je pogosta pot prenosa med intravenskimi uporabniki drog. Zdravstveni delavci so prav tako izpostavljeni tveganju za okužbo zaradi poklicne izpostavljenosti, na primer pri vbodu z iglo. Čeprav je redko v državah z visoko kakovostjo pregledov, je transfuzija krvi v nekaterih regijah še vedno možna pot okužbe. Zato je poznavanje teh poti ključnega pomena za vsakega posameznika, saj nam omogoča učinkovito preprečevanje okužbe in zaščito lastnega zdravja.

Klinična slika okužbe z virusom hepatitisa B je lahko zelo variabilna, saj se giblje od asimptomatskega poteka, še posebej pri pediatričnih in mlajših populacijah, do očitne in sistemske manifestacije simptomov. Značilno se simptomi razvijejo znotraj enega do štirih mesecev po izpostavljenosti virusu. Primarni simptomi so pogosto nespecifični in lahko posnemajo druge virusne okužbe: kronična utrujenost, zmanjšan apetit, navzea in bruhanje ter abdominalne bolečine, predvsem v zgornjem desnem kvadrantu, kjer so lokalizirana jetra. 

Specifični znaki okvare jeter vključujejo ikterus (zlatenico) – rumeno obarvanje kože in očesnih beločnic – ter spremembo barve izločkov, in sicer temen urin in svetlo, glinasto blato. Dodatni splošni simptomi vključujejo povišano telesno temperaturo in mialgijo ali artralgijo. Pomembno je poudariti, da neopažene, asimptomatske okužbe, še posebej pri otrocih, bistveno povečujejo tveganje za progresijo v kronično bolezen in dolgoročne ireverzibilne poškodbe jeter. Zato sta zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje kritičnega pomena za uspešno obvladovanje in preprečevanje nadaljnjih komplikacij.

Kljub temu da so fundamentalne klinične značilnosti hepatitisa B v splošnem podobne med spoloma, so opazne določene razlike v prezentaciji in progresiji bolezni, ki jih je treba upoštevati. Meta-analize in klinične študije so pokazale, da so moški nagnjeni k razvoju hujših oblik okužbe z VHB in imajo statistično višje tveganje za napredovanje v kronični hepatitis, jetrno cirozo in hepatocelularni karcinom. Predvideva se, da so te razlike deloma posledica endokrinih in imunoloških faktorjev. 

Ženski spolni hormoni, kot so estrogeni, lahko modulirajo imunski odziv, kar potencialno zmanjšuje vnetni odziv jeter in tako upočasnjuje progresijo bolezni. Nasprotno, androgeni pri moških lahko prispevajo k močnejšemu imunskemu odzivu, ki paradoksalno vodi do večje poškodbe jeter. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da ženske pogosteje doživljajo asimptomatske okužbe ali imajo bolj subtilne simptome, kar lahko otežuje zgodnje diagnosticiranje. V kontekstu nosečnosti VHB predstavlja posebno tveganje za vertikalni prenos na plod; klinični potek pri nosečnicah je lahko manj izražen, vendar je ključno natančno spremljanje, da se prepreči prenos in zagotovi zdravje matere in novorojenčka. Razumevanje teh spolnih specifik je pomembno za prilagoditev strategij diagnosticiranja in zdravljenja, čeprav je zgodnje diagnosticiranje še vedno bistvenega pomena za oba spola.

Ali želite zaščititi sebe in svoje bližnje pred hepatitisom B? Seveda! Obstajajo preprosti in zelo učinkoviti načini. Prvi in najpomembnejši korak je cepljenje! To je varno in zelo učinkovito cepivo, ki se priporoča že dojenčkom in vsem, ki so v rizičnih skupinah. Je kot nevidni ščit! Drugi korak je varna spolnost – vedno uporabljajte zaščito, kot so kondomi, saj tako preprečite prenos virusa. Bodite odgovorni! 

Nikoli si ne delite igel ali drugih osebnih predmetov, ki pridejo v stik s krvjo, kot so britvice in zobne ščetke – to je absolutno pravilo za varovanje zdravja! Seveda, za zdravstvene delavce so pomembni tudi strogi higienski standardi in zaščitna oprema. Če ste noseči in veste, da ste okuženi z hepatitisom B, se posvetujte z zdravnikom – obstajajo posebni ukrepi za zaščito vašega dojenčka pred prenosom okužbe. Skratka, bodite aktivni pri svoji zaščiti. Informacije in preventivni ukrepi so naša najboljša obramba pred to zahrbtno boleznijo!

Vir: krenizdravo