Prehod na poletni čas: kaj morate vedeti o vplivu na vaše telo

Pomikanje ur na poletni čas, ki se zgodi vsako leto, se na prvi pogled zdi nepomemben dogodek, večinoma zaznan le kot krajša noč in morda malce težje prebujanje v ponedeljek, piše net.hr. Vendar pa ta sprememba s seboj prinaša več kot le prilagoditev časa na uri; globoko vpliva na naš notranji, biološki ritem. Ta ritem je izjemno pomemben, saj uravnava, kdaj spimo, kako se sproščajo naši hormoni in celo našo sposobnost koncentracije. Prav zato po svetu že leta razpravljajo o tem, ali bi to prakso sploh morali ukiniti.

Kot pojasnjuje prim. dr. sc. Ana Sruk, nevrologinja in strokovnjakinja za motnje spanja, ni težava zgolj v izgubi ene ure spanca. "Glavna sprememba ne poteka na kazalcih, ampak v našem biološkem ritmu. Namesto da samo izgubimo eno uro spanja, porušimo fino nastavljen sistem notranjih ritmov, ki nadzorujejo skoraj vse telesne funkcije – od izločanja hormonov in uravnavanja krvnega tlaka do metabolizma in imunskega odziva," poudarja dr. Sruk. Naš cirkadiani ritem je kot 24-urni notranji urnik, ki našemu telesu sporoča, kdaj naj bo aktivno in kdaj naj se umiri ter zaspi. Nenadna sprememba tega urnika lahko povzroči neprijetne posledice, ki jih mnogi sploh ne povezujejo s pomikanjem ure.

Sprememba ure pomeni, da po uradnem času jutro nastopi prej, medtem ko se naši biološki procesi, ki se ravnajo po naravni svetlobi, temu ne prilagodijo takoj. To ustvari "zmedo" v telesu, ki je podobna tisti, ko potujemo skozi časovne pasove – poznano kot "jet lag". Kot pojasnjuje dr. Sruk, možgani sicer prejmejo signal, da je treba pospešiti, vendar telo še vedno deluje po prejšnjem urniku.

Posledice tega so: težave pri uspavanju, občutek jutranje zmedenosti, nihanje razpoloženja, slabša koncentracija in splošen občutek utrujenosti. Pri večini ljudi se telo prilagodi v nekaj dneh, vendar pa ta proces lahko traja tudi do dva tedna, odvisno od tega, kako urejen in stabilen je bil posameznikov spalni ritem že pred spremembo.

"Kada sat naglo pomaknemo unaprijed, prema satu jutro počinje ranije, ali biološki procesi zaostaju – mozak dobiva informaciju da treba ubrzati, dok tijelo još funkcionira po starom rasporedu," razlaga dr. Sruk. Ta nepripravljenost telesa na nenadno spremembo dnevnega ritma je glavni razlog, zakaj se mnogi v prvih dneh po pomiku ure počutijo zaspane, z zmanjšano koncentracijo in splošno manj energične. To jasno kaže, kako pomemben je stabilen cirkadiani ritem za optimalno delovanje vseh telesnih sistemov.

Če že imate težave s spanjem, vas bo pomikanje ure verjetno še bolj prizadelo. Osebe z nespečnostjo imajo že tako občutljiv cirkadiani sistem, kar pomeni, da že majhna dodatna motnja lahko še podaljša čas, potreben za uspavanje, in poslabša začaran krog slabega spanca in s tem povezanih skrbi. Podobno je pri ljudeh, ki trpijo za sindromom odložene spalne faze, ti naravno zaspijo in se prebudijo kasneje, zato spomladanski pomik deluje proti njihovemu notranjemu ritmu. Družba od njih pričakuje, da se bodo prebudili še prej kot običajno, medtem ko se njihov biološki čas še vedno obnaša, kot da je noč. Takšne situacije prispevajo k občutku izčrpanosti in napačni časovni orientaciji.

Dr. Sruk opozarja tudi na vpliv na nekatere kronične bolezni in stanja. "Kod osoba s opstrukcijskom apnejom tijekom spavanja dodatni gubitak sna i fragmentacija noći mogu dovesti do pojačane dnevne pospanosti i pogoršanja kardiometaboličkih rizika," razlaga. Poleg tega so izredno ranljive osebe z epilepsijo, saj pomanjkanje spanca in moten cirkadiani ritem znižujeta prag za epileptične napade.

Tudi pri bipolarni motnji se lahko nagle spremembe v ritmu spanja in budnosti odražajo v maničnih ali depresivnih epizodah. Posebno skrb je treba nameniti tudi otrokom in starejšim. Ti imajo pogosto manj prilagodljiv biološki ritem in zato pogosteje reagirajo z izrazitejšo razdražljivostjo, povečano zaspanostjo ali poslabšanjem že obstoječih zdravstvenih težav. Zato je za te skupine še toliko pomembneje upoštevati preventivne ukrepe.

Čeprav ne moremo izbrati datuma pomika ure, lahko na to, kako se bomo nanj prilagodili, v veliki meri vplivamo. Najenostavnejša metoda je postopno spreminjanje urnika spanja nekaj dni vnaprej: prim. dr. sc. Sruk svetuje, da tri do štiri dni pred pomikom ure vsak večer ležete 15–20 minut prej in se zjutraj prebudite enako prej. Tako bo vaše telo na nov urnik prišlo že delno usklajeno, kar bo precej olajšalo prehod.

Jutranja naravna svetloba je ključni zaveznik, saj ima moč ponastaviti vaš notranji sat. Zato je priporočljivo, da čim prej po prebujanju stopite na dnevno svetlobo ali vsaj nekaj minut preživite ob oknu. Nasprotno pa večerno izpostavljanje močni svetlobi, še posebej modri svetlobi zaslonov, odloži izločanje melatonina in s tem pomakne zaspanost na kasnejše ure.

Zato zmanjšajte uporabo mobilnih telefonov, računalnikov in televizorjev vsaj uro ali dve pred spanjem. Dodatni ukrepi vključujejo zmeren vnos kofeina (izogibajte se mu v popoldanskih in večernih urah), omejevanje alkohola, ki razdrobi spanec, ter vzdrževanje stabilnega urnika odhoda v posteljo in prebujanja, tudi med vikendi. S temi preprostimi, a učinkovitimi koraki boste znatno izboljšali svojo prilagoditev na spremenjeni čas.

Raziskave in epidemiološki podatki iz več držav kažejo na zanimivo, a zaskrbljujočo povezavo med pomladanskim pomikom ure in porastom določenih zdravstvenih dogodkov. Zabeleženo je zmerno, a jasno prepoznavno povečanje tveganja za akutni miokardni infarkt (srčni udar) v dneh po prehodu na poletni čas, še posebej prvi delovni dan v tednu.

To povezavo pripisujejo kombinaciji pomanjkanja spanca, stresa in spremembe notranjega biološkega ritma. Podobno, čeprav zmerno, je bilo opisano povečanje ishemičnih možganskih kapi v prvem tednu po pomiku. Ti podatki opozarjajo, da gre za resnejše posledice, kot si jih morda predstavljamo, saj motnje cirkadianega ritma neposredno vplivajo na delovanje srčno-žilnega sistema.

Na širši ravni se v istem obdobju poveča tudi število prometnih nesreč in poškodb na delu. Dr. Sruk pojasnjuje, da je to posledica pospanih in manj koncentriranih voznikov ter delavcev, ki dan začnejo, še preden se je njihovo telo v celoti prilagodilo novemu urniku. Manjša pozornost in daljši reakcijski čas vodita do povečanega tveganja za nesreče.

Ne smemo zanemariti niti vpliva na mentalno zdravje; nekatere raziskave beležijo kratkotrajno poslabšanje razpoloženja ter več simptomov depresije in anksioznosti. Še posebej so prizadeti ljudje, občutljivi na pomanjkanje svetlobe in motnje spanca. Dr. Sruk potrjuje, da klinike v tednu po pomiku ure pogosto obravnavajo več pritožb na utrujenost, glavobole in nespečnost. "Klinika to potrjuje: v tednu po pomiku ure zdravniki pogosto slišijo več pritožb na utrujenost, glavobole in nespečnost, čeprav pacienti redko sami povežejo pojav težav prav s spremembo računanja časa," izpostavlja. To kaže na pogosto neprepoznano, a sistemsko naravo težav, ki jih povzroča pomik ure, in poudarja potrebo po ozaveščanju javnosti o teh skritih tveganjih.

Kronobiologija, veda, ki proučuje biološke ritme, se strinja, da je za človeško telo naravnejše in ugodnejše stalno standardno (zimsko) časovno računanje kot poletno. Standardni čas se namreč najbolj približa naravnemu dnevnemu ritmu: idealno je, da se uradno opoldne časovno ujema z obdobjem, ko je sončna svetloba najmočnejša. Pomembno je tudi, da jutranja svetloba pride dovolj zgodaj, saj sproži procese prebujanja in uskladi naš notranji biološki sat. Tako deluje naše telo najbolj optimalno in se najmanj trudi z neprestanim prilagajanjem.

Poletno računanje časa pa, kot pojasnjuje prim. dr. sc. Sruk, celotni družbeni urnik pomakne za eno uro naprej glede na sončni ritem, kar pomeni, da je po urah sončni vzhod kasneje, prav tako njegov vrhunec in zahod. "Posledično je jutro temnejše, kar otežuje zgodnje vstajanje, medtem ko pozna večerna svetloba odloži izločanje melatonina in pomika naravno zaspanost v kasnejše ure," dodaja.

Ta kronična "neuravnoteženost cirkadianega ritma", kjer se urnik dela in šole ne usklajuje z naravno svetlobo, je povezana s povečanim tveganjem za motnje spanja, slabšim duševnim zdravjem in neželenimi kardiometaboličnimi rezultati. Zato strokovne organizacije in vse več raziskovalcev zagovarjajo trajno ohranitev standardnega časa kot biološko ugodnejšo rešitev za celotno populacijo, kljub temu da del javnosti subjektivno bolj uživa v dolgih in svetlih poletnih večerih.

Čeprav se pomik ure zdi le majhna letna nevšečnost, so posledice za naše zdravje in dobro počutje, kot jih potrjujeta prim. dr. sc. Ana Sruk in številne študije, veliko globlje. Vpliva na naš biološki ritem, kar se kaže v težavah s spanjem, nihanjem razpoloženja, zmanjšani koncentraciji in celo povečanem tveganju za srčni udar, možgansko kap ter nesreče.

Kljub splošni javni naklonjenosti dolgim poletnim večerom strokovnjaki s področja kronobiologije enotno zagovarjajo stalni standardni (zimski) čas kot biološko najbolj ugoden za naše telo. Čeprav se razprava o ukinitvi pomikanja časa nadaljuje, lahko s preprostimi koraki, kot so postopna prilagoditev in nadzor nad izpostavljenostjo svetlobi, pomembno vplivamo na naše zdravje in lajšamo prehod skozi ta vsakoletni izziv. Ozaveščenost in proaktivni ukrepi so ključni za ohranjanje optimalnega zdravja in produktivnosti.

Vir: net.hr