Ali telo pozimi res potrebuje več kalorij? Odgovor vas bo morda presenetil

Strokovnjaki pojasnjujejo, kaj se pozimi v resnici dogaja z našo presnovo in ali bi morali v hladnih mesecih jesti več.

Človeško telo mora ves čas vzdrževati razmeroma stalno notranjo temperaturo, približno 37 stopinj Celzija. Ko se znajdemo v hladnem okolju, se zato sprožijo različni mehanizmi, s katerimi preprečuje preveliko izgubo toplote. Eden od njih je drgetanje. Mišice se začnejo hitro in nehoteno krčiti, s čimer ustvarjajo toploto, za kar potrebujejo dodatno energijo. Pri uravnavanju telesne temperature sodeluje tudi rjavo maščevje, posebno maščobno tkivo, ki energijo porablja za proizvajanje toplote.

Ta proces imenujemo termogeneza. Gre za naravni odziv telesa na mraz, zaradi katerega se lahko poraba energije začasno poveča. Vendar to še ne pomeni, da pozimi potrebujemo bistveno več hrane. Povečanje porabe kalorij je odvisno predvsem od tega, kako nizkim temperaturam smo izpostavljeni, koliko časa preživimo na mrazu, kako smo oblečeni in koliko se gibamo.

Pomembna je razlika med običajnim zimskim dnem in dolgotrajno izpostavljenostjo nizkim temperaturam. Če večino dneva preživimo v ogrevanih prostorih, na poti v službo pa smo na mrazu le nekaj minut, naše telo praviloma ne potrebuje bistveno več energije kot v drugih letnih časih. Drugače je pri ljudeh, ki več ur delajo na prostem, se ukvarjajo z zimskimi športi ali so dalj časa izpostavljeni zelo nizkim temperaturam. Njihovo telo mora vložiti več energije v vzdrževanje telesne temperature, telesna dejavnost pa porabo energije še dodatno poveča. Tudi pri teh ljudeh potrebe niso enake. Odvisne so od intenzivnosti dejavnosti, trajanja izpostavljenosti mrazu, telesne sestave in individualnega odziva organizma. Zato ni univerzalnega pravila, koliko dodatnih kalorij bi morali zaužiti pozimi.

Občutek, da pozimi potrebujemo več hrane, ni nujno samo posledica povečane porabe energije. Na apetit vpliva več dejavnikov. Eden od njih je izpostavljenost mrazu, ki lahko pri nekaterih ljudeh poveča željo po hrani. Raziskave kažejo, da lahko hladno okolje vpliva tudi na količino zaužite hrane, vendar odziv ni pri vseh enak. Pomembno vlogo imajo tudi spremembe življenjskega sloga. Pozimi se pogosto manj gibamo na prostem, več časa preživimo doma in pogosteje posegamo po energijsko bogatih jedeh.

K temu lahko prispevajo krajši dnevi, slabše razpoloženje in želja po tolažilni hrani. Sladke in mastne jedi so pogosto povezane tudi z občutkom ugodja, zato lahko postanejo privlačnejše prav v obdobju, ko imamo manj energije ali smo manj aktivni. Večja lakota torej še ne pomeni, da telo nujno potrebuje več kalorij.

Ker telo v hladnem okolju porablja dodatno energijo za ustvarjanje toplote, se pogosto pojavlja trditev, da je zima ugodnejša za hujšanje. Vendar je takšen sklep preveč poenostavljen. Res je, da lahko izpostavljenost mrazu poveča porabo energije in aktivira rjavo maščevje. Toda ta učinek je odvisen od okoliščin in običajno ni dovolj velik, da bi sam po sebi povzročil pomembno izgubo telesne teže. Poleg tega lahko večjo porabo energije spremlja tudi večji apetit in posledično večji vnos hrane. Če zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo, se lahko telesna teža kljub nekoliko večji porabi energije poveča. Na telesno težo tako še vedno vpliva predvsem dolgoročno ravnovesje med vnosom in porabo energije.

Namesto da bi samodejno povečevali velikost obrokov, je smiselno poskrbeti za uravnoteženo prehrano, ki zagotavlja dovolj energije in hranil. V zimskem času so dobra izbira predvsem:

Topli zelenjavni obroki: zelenjavne juhe in enolončnice, ki zagotavljajo tekočino, vlaknine in različna mikrohranila.

Kakovostni viri beljakovin: stročnice, jajca, ribe, pusto meso in mlečni izdelki, ki prispevajo k sitosti.

Polnovredni ogljikovi hidrati: ovseni kosmiči, ajda, ječmen in polnozrnata žita, ki zagotavljajo energijo.

Zdrave maščobe: oreščki, semena, oljčno olje in avokado, ki so del uravnotežene prehrane.

Ne pozabite niti na zadosten vnos tekočine. Pozimi smo lahko manj žejni kot poleti, vendar telo tekočino potrebuje tudi v hladnih mesecih.

Ne nujno. Če večino časa preživite v ogrevanih prostorih in ohranjate podobno raven telesne dejavnosti kot preostali del leta, ni razloga, da bi zgolj zaradi nižjih temperatur načrtno povečevali kalorični vnos. Če pa ste veliko na prostem, opravljate fizično zahtevno delo ali se intenzivno ukvarjate z zimskimi športi, se lahko vaše energijske potrebe povečajo. V tem primeru je pomembno, da prehrano prilagodite dejanski porabi energije.

Ključno sporočilo je preprosto: mraz lahko poveča porabo kalorij, vendar običajna zima sama po sebi še ni razlog za večje obroke. Bolj kot letni čas naj o količini hrane odločajo vaša telesna dejavnost, individualne potrebe in občutek lakote.

Viri: Verywell Health, Cleveland Clinic, American Journal of Clinical Nutrition