Večina odraslih jih zaužije premalo. Splošno priporočilo je približno 14 gramov vlaknin na 1000 zaužitih kalorij, kar za večino odraslih pomeni okoli 25 do 38 gramov na dan, odvisno od starosti in spola.
Vlaknine so pomembne za normalno prebavo, pomagajo pri občutku sitosti, vplivajo na raven krvnega sladkorja in holesterola ter predstavljajo hrano za koristne bakterije v črevesju. Dober vir so denimo fižol, leča, ovseni kosmiči, sadje, zelenjava, oreščki in semena.
A če vnos vlaknin povečamo prehitro, se lahko pojavijo napihnjenost, vetrovi, bolečine v trebuhu in zaprtje. Pri nekaterih ljudeh lahko zelo visok vnos povzroči tudi drisko ali druge prebavne težave.
Ključ zato ni v tem, da zaužijemo čim več vlaknin, ampak da jih uživamo dovolj in jih v prehrano vključujemo postopoma. Če jih začnemo uživati več, je pomembno tudi, da zaužijemo dovolj tekočine. Pri nenadnem povečanju vnosa lahko prebavila namreč potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo.
Posebej previdni naj bodo ljudje z določenimi prebavnimi boleznimi. Pri nekaterih stanjih, denimo med poslabšanjem vnetnih črevesnih bolezni, lahko večji vnos vlaknin simptome še poslabša.
'Fibermaxxing' je torej lahko koristen opomnik, da v prehrani ne smemo pozabiti na vlaknine. Ni pa tekmovanje v tem, kdo jih bo zaužil največ. Za večino ljudi je boljša strategija preprosta: več zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih živil ter postopno povečanje vnosa.
Če se po občutnem povečanju vlaknin pojavijo hude bolečine v trebuhu, bruhanje, vročina ali nezmožnost odvajanja blata oziroma plinov, je potrebna zdravniška ocena.
Viri: Healthline, EatingWell, Verywell Health
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV