Kaj se zares zgodi v telesu med enodnevnim postom?

Najnovejši animirani posnetek, ki je nastal pod okriljem kanala YouTube GrowFit Health, ponuja izčrpno vizualizacijo in pojasnjuje fiziološke odzive človeškega telesa med 24-urnim postenjem. Video, ki je bil ogledan že več kot 150.000-krat, poudarja, kako popolna abstinenca od hrane v obdobju enega dne lahko sproži procese, opisane kot 'globoka obnova' organizma. Na podlagi podrobnega animiranega prikaza se zdi, da je kljub vse večji popularnosti vprašanje vpliva postenja na zdravje vredno dodatne analize in celostnega pregleda.

Analiza procesov med postenjem razkriva zaporedne metabolične prilagoditve. V prvih štirih urah telo zaključi fazo prebave zaužite hrane, kar se odraža v postopnem znižanju ravni inzulina in preusmeritvi metabolizma na izgorevanje skladiščenega glikogena (zaloge sladkorja). Inzulin je ključen hormon, ki stabilizira glukozo v krvi, njegovo stabilno delovanje pa je povezano z izboljšanjem razpoloženja, kakovostnejšim spancem in povečano koncentracijo. Po osmih urah, ko zaloge glikogena v jetrih postajajo izčrpane, telo preide na uporabo glukagona, uskladiščeno glukozo, za energijo. Pri dvanajstih urah postenja pa organizem vstopi v stanje "mini ketoze", kjer se metabolizem začne preusmerjati na izgorevanje maščobnih kislin namesto ogljikovih hidratov, medtem ko se raven inzulina dodatno zniža.

Obdobje po 16 urah postenja sproži proces avtofagije, ki predstavlja mehanizem odstranjevanja in recikliranja celičnih komponent, vključno s poškodovanimi organeli in nefunkcionalnimi proteini. S tem se celica pomlajuje in izboljšuje svojo učinkovitost. Po 24 urah se organizem vzpostavi v stanje, opisano kot 'globoka obnova', kjer maščoba postane dominanten vir energije, sistemsko vnetje se zmanjša in občutljivost na inzulin se bistveno izboljša. Vizualni material poudarja, da telo v tej fazi pozdravlja odmor, kar odraža prehod v učinkovitejšo metabolično stanje. 

Kljub popularizaciji postenja skozi video posnetke je pomembno opazovati in razumeti lastno telo ter procese. Avtofagija je ključni mehanizem preživetja, vendar njene podrobnosti niso do konca preučene, zato je še vedno pametno postopati preudarno in posvetovanje s strokovnjakom pred vsakim novim začetkom postenja je ključno. Na splošno je razvidno, da daljše obdobje brez hrane ni najbolj zdravo za telo, vendar pa enostaven enodnevni post v tednu lahko celotnemu telesu, vsem notranjim organom ter samemu prebavnemu traktu omogoči oddih. To dolgoročno, ne zgolj kratkoročno, vpliva na posameznikov življenjski slog ter mu daje vpogled in širino za odkrivanje novih potencialov, ki se skrivajo za navado prehranjevanja večkrat dnevno, kar se kaže predvsem v povečanju oziroma sprostitvi energije.

Diskusija pod omenjenim videoposnetkom je razkrila široko paleto osebnih izkušenj posameznikov, ki so v svojo prakso vključili različne protokole postenja. Eden izmed uporabnikov je poudaril: Postim en dan na teden že približno 10 mesecev. Prej sem zbolel vsaka dva meseca, v zadnjih 10 mesecih pa le enkrat. To kaže na percepcijo izboljšanja imunske odpornosti. Drugi je izjavil: Po 72-urnem postu se počutiš odlično. 

Priljubljenost tovrstnih praks se kaže tudi v podpori znanih osebnosti, od hollywoodskih zvezdnikov, kot je Jennifer Aniston, do nekdanjega premierja Rishija Sunaka, kar dodatno prispeva k njeni široki sprejemljivosti. Poleg dietnega režima OMAD (en obrok na dan), ki velja za ekstremno obliko, so priljubljeni tudi drugi, bolj zmerni protokoli, kot je dieta 16:8, pri kateri posamezniki postijo 16 ur dnevno in hrano zaužijejo v preostalih osmih urah. Takšen pristop se pogosto ocenjuje kot bolj vzdržljiv v primerjavi z dieto 5:2, kjer se vnos kalorij omeji na zgolj 500 dvakrat tedensko.

Kljub naraščajoči priljubljenosti in empiričnim pričevanjem o pozitivnih učinkih strokovnjaki opozarjajo na potencialna tveganja, povezana s postenjem. Pri vstopu v fazo ketoze po 12 urah jetra začnejo razgrajevati uskladiščeno maščobo v ketone. Visoke koncentracije ketonov v krvi lahko vodijo do stanja, imenovanega ketoacidoza, kjer postane kri preveč kisla. To stanje, če ni obravnavano takoj, je lahko življenjsko ogrožajoče, sploh kadar se posameznik ukvarja s prehrano brez nadzora strokovnjaka. 

Študije so prav tako pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost povišanim ravnem ketonov potencialno povečuje tveganje za miokardni infarkt in možgansko kap, saj je ta prehranjevalni režim za določene posameznike veliko bolj škodljiv, predvsem zaradi podedovanih bolezni ali podvrženosti boleznim. Prav tako obstajajo opozorila, da lahko čezmerna ali dolgotrajna avtofagija, ki se začne po 16 urah, povzroči celično smrt in potencialno poškoduje organe. Uradna stališča so previdna in opozarjajo na pomanjkanje dolgoročnih raziskav.

Novejša raziskovalna dognanja postavljajo pod vprašaj absolutno premoč prekinjenega postenja nad konvencionalnimi dietami. Nedavna obsežna mednarodna raziskava je pokazala, da so koristi postenja, ne glede na specifičen protokol (časovna okna ali specifični dnevi z omejenim vnosom kalorij), zanemarljive v primerjavi z običajnimi dietami. Ugotovitve so navedle, da tako uživanje obrokov v določenem časovnem oknu (npr. osemurna faza hranjenja) kot tudi omejevanje kalorij dvakrat tedensko nimata večjih prednosti glede izgube telesne teže ali metaboličnih markerjev v primerjavi z uravnoteženim, stalnim kaloričnim deficitom. To kaže na pomen celostnega, preudarnega pristopa k prehranskim strategijam in opozarja na potrebo po kritični obravnavi novih trendov. Namesto drastičnih sprememb v življenju in popolnega opuščanja navad, ki so pri marsikaterem posamezniku močno zakoreninjene, se moramo takšnih tematik lotiti premišljeno in postopoma uvajati nove spremembe v naš vsakdanji življenjski slog. Ne prebavljajmo torej vseh informacij kar tako.

Vir: Daily Mail