Na raven holesterola v krvi namreč ne vpliva samo holesterol, ki ga zaužijemo s hrano. Pomembno vlogo imajo tudi maščobe v prehrani, predvsem nasičene maščobe. Med živili, ki jih vsebujejo veliko, je tudi maslo, ki ga marsikdo uporablja vsak dan. To ne pomeni, da so jajca povsem brez vpliva ali da jih lahko uživamo brez omejitev. Pomeni pa, da se pri skrbi za holesterol ne bi smeli osredotočati samo nanje. Pogosto je pomembneje, koliko nasičenih maščob zaužijemo in s katerimi živili jih nadomeščamo.

Zakaj je maslo lahko večji problem kot jajca?
Maslo vsebuje precej nasičenih maščob. Te lahko zvišujejo raven LDL-holesterola, ki mu pogosto pravimo tudi slabi holesterol. Če ga je v krvi preveč, se lahko začne kopičiti v stenah arterij in prispeva k nastanku aterosklerotičnih oblog. Te zožujejo žile in povečujejo tveganje za srčni infarkt ter možgansko kap. Ameriško združenje za srce opozarja, da lahko prehrana z veliko nasičenih maščob zviša LDL-holesterol. Med pomembnimi prehranskimi viri teh maščob so poleg masla tudi mastno meso, polnomastni mlečni izdelki, siri, smetana in izdelki s palmovim ali kokosovim oljem. Pomembno je tudi, kaj izberemo namesto teh živil. Če nasičene maščobe nadomestimo z nenasičenimi, ki jih najdemo denimo v oljčnem olju, oreških in ribah, lahko ugodno vplivamo na raven LDL-holesterola.

Ali to pomeni, da lahko brez skrbi jemo jajca?
Jajčni rumenjak vsebuje prehranski holesterol, vendar ta pri večini ljudi nima tako velikega vpliva na raven holesterola v krvi, kot so nekoč domnevali. Telo namreč samo proizvaja holesterol, na njegovo raven pa pomembno vpliva tudi sestava maščob v prehrani. To potrjuje tudi raziskava, objavljena julija 2025 v znanstveni reviji The American Journal of Clinical Nutrition. V njej je sodelovalo 48 odraslih s povišanim LDL-holesterolom, ki so pet tednov uživali različne prehranske režime. Raziskovalci so ugotovili, da je bil vnos nasičenih maščob povezan z višjo ravnjo LDL-holesterola, medtem ko povezave s prehranskim holesterolom iz jajc niso ugotovili.
V eni od dietnih skupin so udeleženci uživali tudi dve jajci na dan, vendar ob hkratnem nizkem vnosu nasičenih maščob. Raziskava je zanimiva, vendar je bila majhna in kratkotrajna, zato njenih rezultatov ne smemo posploševati na vse ljudi. Kaže pa, zakaj je pri uravnavanju holesterola pomembno upoštevati celotno prehrano in ne samo posameznega živila.

Katera živila vsebujejo veliko nasičenih maščob?
Maslo ni edino živilo, na katero moramo biti pozorni. Nasičene maščobe najdemo tudi v številnih drugih živilih, ki so redno na naših jedilnikih. Med pomembnejšimi viri so:
- maslo, mast in svinjska mast,
- mastni kosi govedine, svinjine in jagnjetine,
- klobase, salame, slanina in druge mesnine,
- polnomastni siri in smetana,
- sladoled in nekatere sladice,
- izdelki, pripravljeni s palmovim ali kokosovim oljem.
To ne pomeni, da moramo vsa ta živila popolnoma izločiti iz prehrane. Pomembno je predvsem, kako pogosto jih uživamo, v kakšnih količinah in kakšna je naša prehrana kot celota.

Kaj izbrati namesto masla in mastnih živil?
Če želimo znižati LDL-holesterol, je smiselno, da del nasičenih maščob nadomestimo z nenasičenimi. Namesto masla lahko pri pripravi hrane pogosteje uporabimo oljčno ali repično olje. Namesto mastnih mesnih izdelkov lahko izberemo ribe, stročnice, pusto meso ali rastlinske vire beljakovin. Koristno je tudi redno uživanje oreškov, semen, zelenjave, sadja in polnozrnatih žit. Posebej pomembne so topne vlaknine, ki jih najdemo v ovsu, ječmenu, fižolu, leči, jabolkih in nekaterih drugih živilih. Te lahko pomagajo zmanjševati absorpcijo holesterola v prebavilih in prispevajo k nižji ravni LDL-holesterola. Tudi telesna dejavnost je pomemben del skrbi za zdravo raven maščob v krvi. Priporočljivo je redno gibanje, vzdrževanje primerne telesne mase in opustitev kajenja.

Visokega holesterola ne moremo vedno urediti samo s prehrano
Na raven holesterola vplivajo tudi dednost, starost, nekatere bolezni in življenjski slog. Pri ljudeh z družinsko hiperholesterolemijo je lahko LDL-holesterol zelo visok že zaradi genetske nagnjenosti, zato zgolj sprememba prehrane pogosto ne zadostuje. Če imamo povišan holesterol, je pomembno, da opravimo laboratorijske preiskave in se o rezultatih pogovorimo z zdravnikom. Ta lahko glede na vrednosti holesterola, druge dejavnike tveganja in zdravstveno stanje presodi, ali so poleg sprememb življenjskega sloga potrebna tudi zdravila.
Jajca torej niso edino živilo, na katero moramo biti pozorni pri povišanem holesterolu. Veliko pomembnejše je, koliko nasičenih maščob zaužijemo vsak dan. Maslo, mastni siri in mesni izdelki so lahko pomemben vir teh maščob, zato je smiselno, da jih uživamo zmerno in jih pogosteje nadomeščamo z živili, ki vsebujejo nenasičene maščobe.
Viri: Harvard Health Publishing, The American Journal of Clinical Nutrition, American Heart Association, NHS, Harvard T. H. Chan School of Public Health



































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV