Žitarica, ki lahko hitro zniža holesterol in izboljša prebavo

Kot poroča net.hr, je raziskava Univerze v Bonnu pokazala, da lahko uživanje ovsa v kratkem časovnem obdobju občutno zmanjša raven holesterola. Študija, objavljena v reviji Nature Communications, je bila izvedena pri osebah z metaboličnim sindromom, stanjem, ki vključuje prekomerno telesno težo, povišan krvni tlak, povišano raven glukoze v krvi in motnje presnove lipidov.

Udeleženci so 48 ur uživali skoraj izključno kuhano ovseno kašo in močno zmanjšali energijski vnos. Kontrolna skupina je prav tako zmanjšala kalorije, vendar ni uživala ovsa. Razlike so bile izrazite: skupina, ki je uživala oves, je dosegla bistveno večje izboljšanje lipidnega profila, učinek pa je bil opazen še šest tednov po koncu intenzivne faze. Kot navaja net.hr, je prehrana vplivala tudi na črevesni mikrobiom, saj se je spremenila sestava bakterij, ki proizvajajo snovi z vplivom na presnovo lipidov in splošno presnovno zdravje.

Oves je bil že v začetku 20. stoletja uporabljen kot terapevtsko živilo. Nemški zdravnik Carl von Noorden ga je uporabljal pri zdravljenju sladkorne bolezni in poročal o izjemnih rezultatih. Danes, kot piše net.hr, je ta metoda zaradi sodobnih zdravil skoraj pozabljena, vendar nove raziskave ponovno potrjujejo njeno učinkovitost.

V sodobni raziskavi udeleženci niso imeli sladkorne bolezni, so pa imeli metabolični sindrom, ki pomembno povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Raziskovalci so želeli preveriti, kako prehrana, ki temelji na ovsu, vpliva na te posameznike.

V intenzivni fazi so udeleženci trikrat dnevno jedli kuhano ovseno kašo, ob tem pa so lahko dodali le majhne količine sadja ali zelenjave. Vsak je zaužil približno 300 gramov ovsa dnevno in prepolovil običajen energijski vnos. Udeleženci, ki so uživali oves, so:

- znižali LDL holesterol za 10 %,

- izgubili povprečno dva kilograma,

- rahlo znižali krvni tlak.

Čeprav učinek ni tako močan kot pri sodobnih zdravilih, je zmanjšanje LDL holesterola klinično pomembno, saj previsoke vrednosti vodijo v nalaganje plakov v arterijah, kar povečuje tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.

Raziskovalci so analizirali črevesni mikrobiom in ugotovili, da uživanje ovsa poveča število določenih koristnih bakterij. Te bakterije proizvajajo fenolne spojine, med katerimi je tudi ferulinska kislina, za katero so študije na živalih že pokazale pozitiven vpliv na presnovo holesterola. Raziskovalci so opazili podobne učinke tudi pri ljudeh.

Nekateri mikrobi pomagajo odstranjevati aminokislino histidin. Če se histidin ne presnavlja pravilno, se lahko pretvori v spojino, ki spodbuja inzulinsko rezistenco, pomembno značilnost sladkorne bolezni tipa 2. Oves tako posredno vpliva tudi na presnovne procese, povezane z uravnavanjem glukoze.

Učinki znižanja holesterola so bili opazni še šest tednov po dvodnevni intervenciji. Kot piše net.hr, bi lahko kratkotrajna, a ponavljajoča se prehrana na osnovi ovsa predstavljala dobro prenosljivo metodo za ohranjanje normalnih vrednosti holesterola in zmanjševanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni.

V ločeni fazi so udeleženci šest tednov dnevno uživali 80 gramov ovsa brez drugih prehranskih omejitev. Učinki so bili prisotni, vendar precej manj izraziti kot v intenzivni dvodnevni fazi. Raziskovalci načrtujejo nadaljnje preučevanje, da bi ugotovili, ali bi ponavljanje intenzivne faze vsakih šest tednov prineslo trajnejše koristi.

V raziskavi je sodelovalo 68 oseb. Dvodnevno intervencijo je zaključilo 17 udeležencev v skupini z ovesom in 15 v kontrolni skupini. V šesttedenski fazi je sodelovalo po 17 oseb v vsaki skupini. Raziskava je bila izvedena kot randomizirano kontrolirano preskušanje. Udeleženci so bili razporejeni naključno, laboratorijski timi pa niso vedeli, iz katere skupine prihajajo vzorci krvi in blata, kar zmanjšuje možnost pristranskosti.

Pred začetkom so raziskovalci opravili meritve krvnega tlaka, telesne teže, višine, obsega pasu in telesne maščobe ter zbrali vzorce krvi in blata. Enake meritve so ponovili po dvodnevni intervenciji ter nato po dveh, štirih in šestih tednih. V šesttedenski fazi so postopke izvajali enako.

Analize krvi so vključevale merjenje LDL holesterola in dihidroferulinske kisline, spojine, ki jo proizvajajo koristne črevesne bakterije. Vzorci blata so bili analizirani z metodo 16S RNA za identifikacijo bakterijskih vrst ter za določanje prisotnih presnovnih produktov.

Oves se tako ponovno izkazuje kot izjemno učinkovita žitarica, ki lahko v kratkem času pomembno vpliva na zdravje. Redno vključevanje ovsa v prehrano, občasno tudi v intenzivnejši obliki, bi lahko predstavljalo preprost in naraven način za podporo srčnožilnemu zdravju, izboljšanje prebave in zmanjševanje tveganja za razvoj presnovnih bolezni.

Vir: net.hr