Študija DNK 117-letne ženske ponuja nov pogled na staranje in dolgoživost

Čas mineva neizprosno, a ljudje, ki dosežejo 110 let ali več, imajo nenavadno sposobnost živeti dlje, piše net.hr. Zdravstvena analiza 117-letne Marie Branyas je pokazala, da je eden od razlogov za njeno dolgo življenje izjemno mladosten genom. Njene redke genetske različice so povezane z dolgoživostjo, močnim imunskim sistemom ter zdravim srcem in možgani.

Znanstveniki v Španiji pravijo, da zdaj uporabljajo ugotovitve, da bi "ponudili nov pogled na biologijo človeškega staranja in predlagali biomarkerje za zdravo staranje ter potencialne strategije za podaljšanje življenjske dobe". Rezultati njihove študije, objavljeni v reviji Cell Reports Medicine, temeljijo na vzorcih krvi, sline, urina in blata, ki jih je Branyas prostovoljno darovala pred svojo smrtjo leta 2024, ko je bila najstarejša živeča oseba na svetu.

Po mnenju ekipe, ki jo vodijo znanstveniki z Raziskovalnega inštituta za levkemijo Josep Carreras v Barceloni, je imela Branyas celice, ki so se "obnašale", kot da bi bile veliko mlajše od njene kronološke starosti. Povprečno pričakovano življenjsko dobo žensk v njeni rodni Kataloniji je presegla za več kot 30 let.

Gospa Branyas je bila v starosti kljub svojim letom na splošno dobrega zdravja, kar potrjujejo tudi znanstvene ugotovitve. Posebej je izstopalo njeno odlično kardiovaskularno stanje ter zelo nizka stopnja vnetnih procesov v telesu. Kljub visoki starosti sta njen imunski sistem in črevesni mikrobiom kazala znake, ki so primerljivi s tistimi pri veliko mlajših posameznikih. Ugotovljene so bile tudi izjemno nizke vrednosti t. i. "slabega" holesterola in trigliceridov, ob hkratnem zelo visokem nivoju "dobrega" holesterola. Vsi našteti dejavniki so verjetno pripomogli k njenemu odličnemu zdravstvenemu stanju in izjemno dolgemu obdobju življenja.

Branyas je imela aktivno življenje in srečo z genetiko. Njena dolgoživost je verjetno posledica kombinacije genov in okolja, ne samo mediteranske prehrane. Zanimivo je, da so znanstveniki opazili erozijo njenih telomerov. Telomeri ščitijo kromosome, vendar njihova dolžina morda ni zanesljiv pokazatelj staranja, kot so nekoč mislili.

Študija kaže, da bi kratki telomeri pri gospe Branyas morda lahko preprečili širjenje raka. Čeprav je bila njena življenjska doba zelo dolga, znanstveniki menijo, da ekstremna starost in slabo zdravje nista nujno povezana. Raziskovanje ene same osebe, še posebej tako izjemne kot je Branyas, ima svoje omejitve, zato za širše sklepanje potrebujemo večje študije na več ljudeh.

Večje študije so že odkrile nekatere biološke znake, ki ločujejo dolgožive ljudi od drugih. Ti znaki lahko vplivajo na odpornost proti boleznim. Ljudi, starih 100 let ali več, je vedno več, vendar jih le malo dočaka 110 let. Preučevanje gospe Branyas je raziskovalcem ponudilo edinstveno priložnost za raziskovanje skrivnosti izjemno dolgega življenja.

Vir: net.hr