Vitamin D jeseni: kdo ga potrebuje in ali ga moramo jemati vsi?

Vitamin D je pomemben predvsem za zdravje kosti in mišic, saj pomaga telesu pri absorpciji kalcija. Ima vlogo tudi pri delovanju imunskega sistema. Največ ga telo običajno proizvede samo, ko je koža izpostavljena sončni svetlobi, vendar je jeseni in pozimi v naših zemljepisnih širinah te manj.

Poleti lahko telo vitamin D proizvaja s pomočjo sončne svetlobe. Jeseni in pozimi pa smo večino dneva pogosto v zaprtih prostorih, poleg tega je sonce nižje na nebu in je tvorba vitamina D manj učinkovita. Na količino vitamina D vplivajo tudi starost, barva kože, koliko časa preživimo na prostem in koliko kože je izpostavljene soncu. Starejši ljudje ga na primer tvorijo manj učinkovito, večje tveganje za pomanjkanje pa imajo tudi ljudje, ki so redko na prostem ali imajo temnejšo kožo. To pa še ne pomeni, da mora vsak človek jeseni avtomatično poseči po visokih odmerkih prehranskih dopolnil.

Več pozornosti je smiselne pri ljudeh, ki so večino časa v zaprtih prostorih, starejših, ljudeh s temnejšo kožo ter pri tistih, ki imajo določene bolezni, zaradi katerih se vitamin D slabše absorbira ali presnavlja. Večje tveganje imajo lahko tudi ljudje z osteoporozo, posamezniki, ki so že imeli pomanjkanje vitamina D, ter tisti, ki jemljejo nekatera zdravila, ki lahko vplivajo na presnovo vitamina D. Pri teh skupinah je lahko dodajanje vitamina D smiselno tudi skozi vse leto, vendar odmerek ni nekaj, kar bi bilo pametno določati na pamet.

Tu odgovor ni povsem enak v vseh državah. Britanski NHS priporoča, da odrasli v jesenskih in zimskih mesecih razmislijo o dnevnem dodatku 10 mikrogramov oziroma 400 mednarodnih enot vitamina D. Za ljudi, ki imajo večje tveganje za pomanjkanje, priporočajo dodajanje skozi vse leto. Ameriški zdravstveni viri pa poudarjajo predvsem zadosten vnos vitamina D in prepoznavanje ljudi, pri katerih obstaja večje tveganje za pomanjkanje. Zato ni mogoče reči, da mora prav vsak odrasel človek jemati enak odmerek.

Pomembno je tudi, da prehrana sicer vsebuje vitamin D, vendar ga je v živilih razmeroma malo. Najdemo ga predvsem v mastnih ribah, jajčnih rumenjakih in nekaterih obogatenih živilih. Samo s hrano je zato v nekaterih primerih težko zagotoviti dovolj vitamina D.

Pomanjkanje vitamina D je lahko dolgo časa skoraj neopazno. Pri izrazitejšem pomanjkanju se lahko pojavijo bolečine v kosteh, mišična oslabelost, utrujenost in večje tveganje za zlome. Vendar ti simptomi niso značilni samo za pomanjkanje vitamina D. Če obstaja utemeljen sum na pomanjkanje, ga je mogoče preveriti s krvnim testom, pri katerem se izmeri raven 25-hidroksivitamina D.

Pomembno pa je tudi, da z vitaminom D ne pretiravamo. Večji odmerek ne pomeni nujno več koristi. Prevelike količine lahko povzročijo previsoko raven kalcija v krvi in s tem slabost, šibkost, povečano žejo, pogosto uriniranje ter druge zaplete. Zato je jesenski prihod lahko dober opomnik, da preverimo svoj vnos vitamina D, ni pa razlog za jemanje visokih odmerkov na lastno pest.

Viri: Verywell Health, Cleveland Clinic, Mayo Clinic, NHS