Dlje časa je v znanstvenih krogih prevladovalo prepričanje, da se transport vode v drevesih odvija s pomočjo osmoze, vendar najnovejše ugotovitve razkrivajo bistveno kompleksnejši mehanizem. Drevesa s ritmičnim krčenjem in širjenjem debla ter vej aktivno črpajo vodo od korenin do listov, proces pa deluje analogno delovanju človeškega srca.
Za razliko od fiziološkega utripa pri ljudeh je ta proces pri drevesih precej počasnejši, saj njihovo 'srce' utripne le enkrat na dve uri. Namesto krvnega pretoka drevesa vzdržujejo natančen vodni tlak, ki omogoča nemoteno distribucijo tekočine po celotni strukturi rastline.
András Zlinszky z danske univerze Aarhus je pojasnil: "Odkrili smo, da večina dreves izkazuje redne periodične spremembe oblike, ki so sinhronizirane po celotni rastlini, kar nedvomno potrjuje prisotnost periodičnih nihanj vodnega tlaka."
Kaj je pokazala študija?
V znanstveni študiji iz leta 2017 sta raziskovalec in njegov kolega Anders Barfod s pomočjo tehnologije zemeljskega laserskega skeniranja natančno preučila 22 različnih drevesnih vrst ter sistematično analizirala morfološke spremembe njihovih krošenj. Da bi zagotovila izjemno verodostojnost izsledkov in v celoti izključila vpliva sončne svetlobe ter vetra kot dejavnikov gibanja, so bile vse meritve opravljene v nadzorovanem okolju rastlinjakov v nočnem času.
Pri preučevanju izbranih drevesnih vrst je bilo ugotovljeno, da se veje v intervalih nekaj ur ritmično pomikajo navzgor in navzdol za približno centimeter. Na podlagi zaključenih nočnih raziskav so strokovnjaki oblikovali znanstveno tezo, da to gibanje neposredno odraža proces črpanja vode iz koreninskega sistema in njeno naknadno porazdelitev po krošnji, kar raziskovalce navaja k prepričanju, da drevesa izkazujejo fenomen, analogen srčnemu utripu. "V klasični fiziologiji rastlin se transportni procesi praviloma obravnavajo kot stacionarni tokovi z zanemarljivimi časovnimi oscilacijami," je Zlinszky izpostavil v prispevku za New Scientist. "Veljavni modeli ne predvidevajo oziroma ne pojasnjujejo tovrstnih nihanj v krajših časovnih obdobjih od štiriindvajsetih ur."
Trenutno mehanizem omenjenega črpanja še ostaja predmet strokovnih razprav in teoretskih domnev. Ena od uveljavljenih hipotez predvideva, da drevesno deblo deluje kot črpalni sistem, ki vodo potiska navzgor skozi ksilem, torej skozi specializirano tkivo, ki omogoča pretok vode in hranilnih snovi do vseh vegetativnih delov rastline.
Vir: collective-evolution.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV