Zakaj nastanejo materina znamenja in zakaj jih imajo nekateri ljudje več

Kožna znamenja so zelo pogoste spremembe na koži, ki jih ima skoraj vsak človek. Na njihov nastanek in število vplivajo različni dejavniki, med katerimi so najpomembnejši dednost, izpostavljenost sončnim žarkom in tip polti. Čeprav je velika večina znamenj popolnoma nenevarnih in ne zahteva zdravljenja, pa določenih sprememb v njihovem videzu nikoli ne bi smeli spregledati. Zgodnje prepoznavanje nenavadnih sprememb in pravočasen obisk dermatologa sta namreč ključna za ohranjanje zdravja kože in preprečevanje resnejših zapletov, kot je kožni rak.

Kožna znamenja nastanejo takrat, ko se melanociti – celice, ki proizvajajo kožni pigment melanin – namesto enakomerne razporeditve nakopičijo na enem mestu. Te spremembe so lahko povsem ravne ali pa nekoliko izbočene nad površino kože, njihova barva pa sega od naravnega tena polti do najrazličnejših odtenkov rjave. Nekatera znamenja so prirojena, a večina se jih pojavi v otroštvu in mladosti. Znamenja se lahko razvijejo pri vsakomur, ne glede na raso ali barvo polti, vendar pa jih imajo ljudje s svetlejšo kožo običajno precej več. Svetla polt namreč vsebuje manj melanina, ki sicer nudi določeno naravno zaščito pred škodljivimi UV-žarki, zato je takšna koža bolj dovzetna za vplive sonca. Seveda pa tudi temnejša polt ne zagotavlja popolne varnosti pred poškodbami.

Znanstveniki še niso v celoti razvozlali vseh procesov, ki vodijo v nastanek znamenj, vendar pa poznamo več ključnih dejavnikov, ki spodbujajo pojav novih sprememb na koži. Najpomembnejša je izpostavljenost UV-sevanju, saj tako sončni žarki kot obiski solarijev močno pospešujejo njihov nastanek. Pomembno vlogo igra tudi starost – večina znamenj nastane v mladosti, kasneje v življenju pa lahko nekatera obstoječa znamenja celo zbledijo. Ne smemo pozabiti na družinsko nagnjenost in genetiko, saj dedne lastnosti neposredno vplivajo na število in videz znamenj ter na tveganje za nastanek melanoma. Na kožo vplivajo tudi hormonske spremembe; med puberteto ali nosečnostjo se pogosto pojavijo nova znamenja, vendar sumljivih sprememb v teh obdobjih nikoli ne pripisujte zgolj hormonom brez posveta z zdravnikom.

Večina kožnih znamenj je popolnoma nenevarnih in jih ni treba odstranjevati. Obstajajo pa znamenja, ki so na prvi pogled drugačna od običajnih – so večja, imajo nepravilne robove in neenakomerno barvo. Takšna znamenja imenujemo atipična ali displastična znamenja. Če imate na telesu več takšnih sprememb, to pomeni večje tveganje za nastanek melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka. Kljub temu se posamezno atipično znamenje dejansko redko spremeni v raka. Zanimivo in pomembno je dejstvo, da večina melanomov nastane na povsem zdravi koži, kjer prej sploh ni bilo nobenega znamenja. Prav zato je ključno, da pri samopregledovanju ne opazujete le starih znamenj, temveč natančno pregledate celotno površino kože.

Pri rednem pregledovanju kože si lahko zelo učinkovito pomagate s preprostim pravilom ABCDE, kjer vsaka črka opozarja na določeno lastnost, na katero morate biti pozorni. A pomeni asimetrijo, kar pomeni, da ena polovica znamenja ni enaka drugi. B označuje robove (angl. Border), ki so pri nevarnih spremembah nepravilni, nazobčani ali nejasni. C pomeni barvo (angl. Color) in opozarja na znamenja, ki imajo neenakomerno barvo ali več različnih odtenkov. D se nanaša na premer (angl. Diameter), ki je večji od šestih milimetrov, čeprav je treba vedeti, da je melanom v zgodnji fazi lahko tudi manjši. E pa pomeni spremembo oziroma evolucijo, ko znamenje sčasoma spreminja svojo velikost, obliko ali barvo. Za obisk zdravnika ni treba, da opazite vse naštete znake; že eden sam je dovolj tehten razlog za strokovni pregled pri dermatologu.

Nastanka melanoma sicer ni mogoče v vsakem primeru popolnoma preprečiti, lahko pa z ustrezno zaščito pred UV-žarki tveganje zanj drastično zmanjšate. V svojo vsakodnevno rutino vključite preproste, a učinkovite varnostne navade. Na vso izpostavljeno kožo vedno nanesite kremo za zaščito pred soncem širokega spektra z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več. Ko ste na prostem, nanos obnavljajte vsaki dve uri, obvezno pa tudi po plavanju ali močnem znojenju. Kreme naj dopolnjuje ustrezna obleka, ki prekriva kožo, klobuk s širokim krajcem in kakovostna sončna očala z UV-zaščito. Kadar je sonce najmočnejše, se umaknite v senco, predvsem pa se v celoti izogibajte obiskovanju solarijev, ki dokazano škodujejo koži.

Zelo pomembno je vedeti, kdaj samopregledovanje ni več dovolj in je treba poiskati strokovno pomoč. Na pregled k dermatologu se naročite takoj, ko v odrasli dobi opazite povsem novo znamenje, še posebej, če je to na pogled drugačno od vseh ostalih na vašem telesu. Prav tako ne odlašajte z obiskom zdravnika, če pri obstoječem znamenju opazite spremembo v velikosti, obliki, barvi ali strukturi površine. Zelo resni opozorilni znaki so tudi srbenje, bolečina, krvavitev ali rosenje iz znamenja. Če se na znamenju ali kjerkoli drugje na koži pojavi ranica, ki se nikakor noče zaceliti, je to jasen znak, da morate čim prej stopiti do specialista, ki bo spremembo strokovno ocenil.

Vir: krenizdrava