Zakaj nekateri ljudje potrebujejo več spanja kot drugi? Razlogi niso vedno povezani z lenobo

Razlika ni nujno znak slabe spalne navade ali pomanjkanja discipline. Količina spanja, ki jo posameznik potrebuje, je odvisna od številnih dejavnikov, od genetike in starosti do življenjskega sloga, zdravja in kakovosti samega spanja.

Čeprav pogosto govorimo o 'idealnih osmih urah', enaka količina spanja ne ustreza vsem ljudem. Raziskave kažejo, da imajo nekateri ljudje naravno večjo potrebo po spanju. Na to vplivajo genetske razlike, ki določajo, kako hitro telo obnavlja energijo, kako deluje notranja biološka ura in koliko globokega spanja posameznik potrebuje.

Nekateri ljudje so tako imenovani naravni kratki spalci, ki lahko normalno delujejo z manj urami spanja, ne da bi bili čez dan utrujeni. Drugi pa imajo naravno daljši spalni vzorec in potrebujejo več časa za popolno regeneracijo.

Splošna priporočila za odrasle pogosto navajajo približno sedem do devet ur spanja na noč, vendar gre za povprečje in ne za strogo pravilo. Potrebe se spreminjajo glede na starost:

- dojenčki potrebujejo največ spanja,

- otroci in mladostniki ga potrebujejo več kot odrasli,

- starejši odrasli pogosto spijo manj, vendar se lahko njihova kakovost spanja spremeni.

Pomembnejše od same številke je, kako se človek počuti čez dan. Če se nekdo po devetih urah zbudi spočit in normalno deluje, je to lahko njegov naravni ritem.

Dve osebi lahko spita enako dolgo, vendar se zjutraj počutita popolnoma drugače. Razlog je v kakovosti spanja. Med spanjem se izmenjujejo različne faze, vključno z globokim spanjem in fazo REM, ki sta pomembni za telesno obnovo, spomin in uravnavanje čustev. Če je spanec pogosto prekinjen, tudi dovolj dolgo spanje morda ne bo prineslo pravega počitka. Na kakovost spanja vplivajo:

- stres,

- alkohol,

- pozno uživanje kofeina,

- modra svetloba zaslonov,

- hrup,

- neurejen urnik spanja.

Potreba po spanju se lahko začasno poveča v obdobjih, ko telo potrebuje več regeneracije. To se lahko zgodi:

- po intenzivni telesni aktivnosti,

- med okrevanjem po bolezni,

- v obdobjih dolgotrajnega stresa,

- po več zaporednih nočeh slabega spanja.

Ko telo porabi več energije za obnovo, lahko naravno zahteva daljši počitek.

Daljša potreba po spanju je lahko povsem normalna, lahko pa je tudi znak, da spanec ni dovolj kakovosten. Če nekdo redno spi veliko ur, vendar je čez dan še vedno izčrpan, so možni razlogi:

- motnje spanja,

- spalna apneja,

- depresija ali anksioznost,

- hormonske težave,

- pomanjkanje določenih hranil,

- nekatera zdravila.

Pri spalni apneji na primer oseba lahko spi dovolj dolgo, vendar se ponoči pogosto prebuja zaradi motenj dihanja, zato spanec ni obnovitven.

Ne nujno. Dolgo spanje samo po sebi ni problem, če je povezano z dobrim počutjem in normalnim delovanjem čez dan. Vendar lahko zelo dolge spalne navade pri nekaterih ljudeh spremljajo zdravstvene težave. Pomembno je opazovati predvsem:

- ali se zbudimo spočiti,

- ali imamo čez dan dovolj energije,

- ali lahko normalno opravljamo vsakodnevne obveznosti.

Posvet z zdravnikom je smiseln, če:

- nenadoma začnemo potrebovati veliko več spanja kot prej,

- spimo dolgo, a smo ves čas utrujeni,

- čez dan pogosto zaspimo,

- glasno smrčimo ali se ponoči zbujamo z občutkom pomanjkanja zraka,

- se je spremenilo razpoloženje ali sposobnost koncentracije.

Sprememba spalnih navad je lahko pomemben znak, da se v telesu nekaj dogaja.

Ljudje se med seboj razlikujemo tudi pri spanju. Nekdo potrebuje manj, drugi več – in oboje je lahko normalno. Namesto da se primerjamo z drugimi, je bolj pomembno, da spremljamo lastno telo. Dober spanec ni samo vprašanje števila ur, ampak tudi tega, ali nam omogoča dovolj energije, zbranosti in dobrega počutja čez dan.

Viri: Sleep Foundation, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, Harvard Health Publishing, National Sleep Foundation, Healthline, American Academy of Sleep Medicine (AASM)