Ste tudi vi nasedli mitom o zdravi prehrani?

Resnica: Že res, da že preprosta matematika pove, da je 1,6 manj kot 3,5, a če dobro razmislite, razlika med obema vrednostma v resnici ni tako zelo velika. Pa vendar mnogo ljudi mleka, ki vsebuje 1,6 odstotka mlečne maščobe na 100 gramov mleka, noče zamenjati s tistim, ki vsebuje 3,5 odstotka maščobe na 100 gramov.

Mnenja strokovnjakov so si glede tega, ali je bolj zdravo polnomastno ali obrano mleko, različna. Nekateri namreč menijo, da je polnomastno mleko (3,6 % mlečne maščobe) odličen vir kalcija in vitaminov A, C in D, ampak vsebuje veliko maščobe, in sicer več, kot je potrebuje odrasel človek. Drugi so spet mnenja, da se, kot smo že omenili, razlika pri zmernem uživanju mleka bistveno ne pozna. Ti tudi dodajajo, da v maščobi topne vitamine A, C in D ter kalij polnomastno mleko zaradi večje vsebnosti maščobe bolje absorbira.

Trditev št. 2.: Rjava jajca so bolj zdrava

Resnica: Ko gre za jajca, barva zunanjosti ni povezana s hranilnimi snovmi v notranjosti. Hranila, ki se nahajajo v belih in rjavih jajcih, so v bistvu enaka, vendar so kljub temu jajca z rjavo lupino pogosto dražja. Dietetičarka Victoria Shanta Retelny pravi, da rjava jajca niso vredna višje cene, in svetuje, da če želite jajca z višjo vsebnostjo hranil, izberite takšna, ki imajo na embalaži označeno, da so obogatena z omega-3 maščobami. To namreč pomeni, da je bila krma kokoši bogata s temi esencialnimi maščobnimi kislinami. Običajno so malo dražja, vendar boste v tem primeru dobili tisto, kar ste plačali.

Trditev št. 3: Sveže sadje in zelenjava sta vedno boljša izbira kot zamrznjene oblike

Resnica: Z nakupom zamrznjenega sadja in zelenjave ni nič narobe, še posebej izven sezone. Če namreč sveže sadje in zelenjavo kupujete izven sezone rasti, boste zanje plačali precej več, pogosto pa prevoz in skladiščenje vodita v izgubo dragocenih hranilnih snovi. Tako sta zamrznjeno sadje in zelenjava v tem primeru dejansko bolj zdrava izbira, saj so živila običajno zamrznjena na vrhuncu dozorelosti. Pazite le na to, da boste posegli po zamrznjenih izdelkih brez dodatkov, kot sta denimo sladkor ali maslo. Če pa se namesto zamrznjenega sadja odločite za tisto v pločevinkah, pa izberite takšno sadje in zelenjavo, ki sta shranjena v lastnem soku in ki vsebujeta malo natrija. Tega lahko sicer iz živila v konzervi vsaj do neke mere sperete tako, da vsebino še pred kuhanjem oziroma peko sperete s hladno vodo.

Trditev št. 4 Solata je vedno dobra izbira

Resnica: Ko se odločite za bolj zdrav način življenja in zdravo prehrano, se vam morda zdi samoumevno, da namesto hamburgerja pojeste solato. To drži v primeru, da solati niso dodani energijski prelivi, polnomastni siri, bel kruh in podobno. Za primerjavo: energijska vrednost običajnega hamburgerja v restavracijah s hitro prehrano je približno 1050 kJ (250 kcal), v njem je devet gramov maščobe, medtem ko ima solata s cezarjevim prelivom in piščancem na žaru 1600 kJ (380 kcal) in kar 23 gramov maščobe. Če pa namesto piščanca na žaru kot dodatek v solati izberete hrustljavo zapečenega piščanca, znaša energijska vrednost takšne solate 1260 kJ (540 kcal), v njej pa je kar 36 gramov maščobe. Pri izbiri solate bodite torej pozorni ne le na izbiro mesa, temveč tudi na način, na katerega je meso pripravljena, predvsem pa pazite na to, kakšen preliv boste izbrali, kajti ta lahko znatno pripomore k višanju energijske vrednosti. Najbolje je, če solato le blago začinite, na primer z balzamičnim kisom, in se izognete kremastim prelivom, ki pogosto vsebujejo veliko maščobe.

Trditev št. 5: Piškoti z manj maščobami ali brez sladkorja so boljša izbira od klasičnih

Resnica: "Če boste jedli piškote oziroma kakšne druge sladkarije, posezite po tistih pravih, vendar pazite na količino," svetuje Retelnyjeva. Že majhna količina piškotov, ki vsebujejo običajno količino maščob in sladkorjev, lahko namreč poteši vašo željo po sladkem, medtem ko se lahko pri nesladkanih in manj mastnih piškotih zgodi, da si boste celo za tem, ko boste izpraznili vso embalažo, še vedno želeli sladkega. To pa pomeni, da boste dejansko v primeru manj mastnih in manj sladkih ali celo nesladkanih piškotov vase vnesli precej več energijske vrednosti.

Trditev št. 6: Gazirane pijače imajo več sladkorja kot negazirani sokovi

Resnica: Nihče ne oporeka dejstvu, da je gazirana pijača nezdrava, a zmotno je prepričanje, da je vsebnost sladkorjev v njej manjša kot v klasičnih sadnih sokovih. Strokovnjaki za prehrano namreč ugotavljajo, da pločevinka kokakole vsebuje približno enako količino sladkorja kot kozarec nesladkanega jabolčnega ali pomarančnega soka. "Čeprav sok s 100-odstotnim sadnim deležem vsebuje veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, se lahko s prepogostim uživanjem soka hitro naberejo odvečni kilogrami," opozarja Retelnyjeva in svetuje, da dnevno popijte le en kozarec 100-odstotnega soka, za žejo pa sicer raje pijte kar navadno vodo.

Trditev št. 7: Arašidovo maslo z manj maščobami je bolj zdravo

Resnica: Arašidovo maslo z manjšo vsebnostjo maščob ni vedno boljša izbira od običajnega arašidovega masla. Pravzaprav mu je pogosto dodano več sladkorja in natrija, ki nadomestita nižjo vsebnost maščob. "Bodite pozorni in preberite deklaracijo, saj nekateri izdelki vsebujejo transmaščobne kisline ali delno hidrogenirana olja – to so tako imenovana slaba olja, da bi podaljšali rok trajanja in da bi bil še dodatno obogatili okus živila," je pojasnila Victoria Shanta Retelny. Dodala je tudi, da so sicer neoluščeni arašidi veliko boljši kot obdelane oblike teh oreščkov.

Trditev št. 8: Margarina je boljša od masla

Resnica: Razprave o tem, ali je boljša izbira maslo ali margarina, niso nič novega. Strokovnjaki za prehrano so si tukaj večinoma enotni – bolje je poseči po maslu kot margarini, kajti maslo za razliko od margarine ne vsebuje zdravju škodljivih transmaščobnih kislin. Če pa vam je vendarle ljubši okus po margarini, izberite takšno, ki vsebuje rastlinske sterole, saj raziskave kažejo, da ta pripomore k nižanju holesterola v krvi. Vseh margarin namreč ne gre metati v isti koš, izogibati se je treba predvsem tistim, ki vsebujejo transmaščobne kisline."Margarine, ki vsebujejo transmaščobe (hidrogenirana olja), višajo vaš slab holesterol, imenovan LDL, hkrati pa celo nižajo vrednost tistega dobrega holesterola v krvi," pojasnjuje nutricionistka Keri Gans.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na