Slovenci jih zaužijemo bistveno premalo!

Raziskovalci po vsem svetu preučujejo vlogo sadja in zelenjave na zdravje ljudi. Znano je, da prehrana vmediteranskih državah vsebuje veliko sadja in zelenjave ter da so kronične bolezni v teh državah bistveno manj pogoste kot v drugih razvitih državah. Prehrana bogata s sadjem in zelenjavo telesu ponuja raznovrstna hranila in s tem podpira naše zdravje. Neprimerna prehrana in življenjski slog sta tudi ključna dejavnika, povezana s številnimi boleznimi sodobnega časa, vključno z boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2 ter nekaterimi vrstami raka. Mnogo vitaminov, mineralov, vlaknin in drugih sestavin, pomembnih za naše zdravje, v največji količini najdemo prav v sadju in zelenjavi.

Oktobra 2014 je Inštitut za nutricionistiko na reprezentativnem vzorcu odraslih izvedel raziskavo, v okviru katere so preverjali pogostost uživanja sadja in zelenjave. V raziskavo so bili vključeni odrasli prebivalci Slovenije, stari med 18 in 60 let. Struktura vzorca je bila reprezentativna glede na starost in spol. Raziskovalka Krista Miklavec je povedala: »Rezultati raziskave so pokazali, da le polovica anketirancev uživa sadje ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Moški tako sadje kot zelenjavo uživajo manj pogosto kot ženske. Medtem ko je bil delež žensk, ki sadje uživajo vsaj enkrat dnevno, 63-odstoten, je bil ta delež pri moških le 45-odstoten. Zaznali smo tudi pomembne razlike med skupinami glede na starost in izobrazbo, pri čemer je očiten trend nekoliko večje pogostosti uživanja sadja in zelenjave pri bolj izobraženih in starejših.«

Z vidika javnega zdravja so rezultati zaskrbljujoči. Doc. dr. Igor Pravst pojasni: »Premalo se zavedamo še posebej vloge zelenjave v zdravi prehrani. V nasprotju s splošnim prepričanjem, je zelenjava lahko še mnogo boljši vir vitaminov in mineralov kot pa sadje. Tako na primer 100 gramov sveže zelene paprike vsebuje skoraj 200 mg vitamina C, trikrat več od limon, pomaranč in drugih agrumov. V vsakem primeru je potrebno v Sloveniji tako pogostost kot količino zaužitega sadja, še posebej pa zelenjave, precej povečati. Velik korak naprej bo, če bomo sveže sadje in zelenjavo začeli uvajati kot zdrav medobrok. Gre namreč za prvovrsten nadomestek različnim nezdravim prigrizkom.«

Minimalni dnevni vnos sadja in zelenjave po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je 400 gramov, ki pa ga večina populacije mnogih držav ne dosega. Države so na tej osnovi začele z različnimi načini promocije uživanja sadja in zelenjave, izmed katerih nam je v Sloveniji najbolj poznana evropska iniciativa »5 na dan«, ki se je že pred več kot desetletjem začela v Veliki Britaniji in hitro razširila tudi na druge države. V okviru akcije se priporoča, da bi dnevno zaužili vsaj 5 porcij različnega sadja in zelenjave. Avstralija in ZDA imajo priporočila večja. V Avstraliji je postala aktualna iniciativa »izberi 2+5« v okviru katere se priporočata dva obroka sadja po 150 gramov in pet obrokov zelenjave po 75 gramov. ZDA po drugi strani nimajo številčnih priporočil in podpirajo akcijo »sadje in zelenjava – šteje več«.

Kombiniranje različnih barv sadja in zelenjave potrošniku pomaga, da izbere takšno kombinacijo sadja in zelenjave, da mu le-ta zagotavlja potrebna hranila in druge snovi, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje. Zanimivo je, da so mnoge koristne snovi v sadju in zelenjavi pogosto obarvane in tako zaslužne tudi za različno obarvanost sadežev. Tako na primer oranžni plodovi (npr. korenje, mango, buče) pogosto vsebujejo različne karotenoide, tudi beta-karoten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, dobro znan zaradi njegove vlogi pri ohranjanju vida in številnih drugih funkcij. Med karotenoide sodi tudi rdeče barvilo likopen, ki je značilen za paradižnik. Nasprotno grozdje in jagodičevje vsebuje različne antocianine, ki jih zaradi njihove varovalne vloge pred oksidacijo uvrščamo med antioksidante. Vsi ti primeri kažejo, da imajo različno obarvani sadeži zelo različno sestavo in da jih je v okviru prehrane smotrno kombinirati ter s tem doseči optimalne varovalne učinke.