Legendarni igralec Dick Van Dyke svojo dolgoživost pripisuje eni sami, presenetljivo preprosti navadi. Kot piše ScienceAlert, ne gre za posebno dieto ali skrivni režim, temveč za način, kako se skozi življenje spopada s čustvi, predvsem z jezo.
Ena navada, ki jo omenja vedno znova
Dick Van Dyke večkrat poudarja, da se v življenju redko jezi in da skuša ohranjati pozitiven pogled na svet. Kot poroča ScienceAlert, sam pravi, da negativna čustva ne nosijo nobene koristi in da se jim zato zavestno izogiba. Njegov pristop ni zanikanje realnosti, temveč odločitev, da se na stresne situacije ne odziva z jezo ali dolgotrajnim notranjim nemirom.
Zakaj ima to sploh vpliv na dolgoživost?
Znanost njegovo izkušnjo precej jasno podpira. ScienceAlert navaja več raziskav, ki kažejo, da so optimistični ljudje v povprečju dlje živi. Ena od dolgoletnih študij je pokazala, da so posamezniki, ki so že v mladosti izražali več pozitivnih čustev, živeli približno deset let dlje od tistih z bolj pesimističnim pogledom na življenje.
Podobne ugotovitve potrjujejo tudi kasnejše raziskave, ki povezujejo optimizem z nižjim tveganjem za kronične bolezni in prezgodnjo smrt. Kot izpostavlja ScienceAlert, optimistični ljudje pogosteje dočakajo visoko starost v primerjavi s tistimi, ki so nagnjeni k stalni skrbi, jezi ali negativnemu razmišljanju.
Kaj se dogaja v telesu, ko se pogosto jezimo?
Razlogi za to niso le psihološki, temveč tudi fiziološki. ScienceAlert pojasnjuje, da dolgotrajna jeza in stres sprožata hormone, kot sta kortizol in adrenalin, ki obremenjujejo telo. Sčasoma to povečuje tveganje za bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2 in druge kronične težave.
Na celični ravni stres vpliva tudi na telomere, zaščitne dele kromosomov, ki se s staranjem krajšajo. Kot piše ScienceAlert, lahko dolgotrajni stres ta proces pospeši, kar pomeni hitrejše staranje celic in slabšo regeneracijo telesa.
Manj jeze ne pomeni tlačenja čustev
Pomembno je poudariti, da Dick Van Dyke ne govori o zanikanju čustev, temveč o zavestnem zmanjševanju kronične jeze. V članku ScienceAlert opozarjajo, da agresivno 'izpihovanje' jeze pogosto ne pomaga, temveč lahko stres še poveča. Veliko bolj učinkovito je umirjanje živčnega sistema s tehnikami sproščanja in zavedanja, ki telesu omogočijo, da se vrne v ravnovesje.
Dolgoživost ni rezultat ene same odločitve, a način, kako se soočamo s stresom in negativnimi čustvi, ima očitno pomembno vlogo. Kot kaže primer Dicka Van Dyka, lahko optimizem in redkejša jeza konkretno vplivata na zdravje in dolžino življenja. Ne gre za prisilno pozitivnost, temveč za izbiro, da notranjega miru ne žrtvujemo ob vsaki stresni situaciji.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV