Kap ga je presenetila v hotelski kopalnici v Riu. ''Zbudil sem se navdušen nad novim dnem,'' pravi Jaden. ''Stopil sem pod prho, zaprl oči, in ko sem jih odprl, sem se nenadoma počutil čudno.'' Zmedenost se je stopnjevala. Oblekel se je, poskušal spregovoriti, a besede niso prišle iz ust. ''Mislil sem, da sem samo utrujen. Ulegel sem se za pol ure, a ko sem vstal, je bilo enako. Še vedno nisem mogel govoriti.'' Njegova prijateljica, zdravnica, je takoj posumila na kap.
A v prvih dveh bolnišnicah ga niso jemali resno. ''Rekli so mi, naj vzamem paracetamol,'' se spominja. V drugi ustanovi so ga odpravili z diagnozo dehidracije. Šele v tretji bolnišnici v So Paulu so ga sprejeli na intenzivni oddelek in potrdili, da je res doživel možgansko kap.
Neverjetno pa je, da to ni bila njegova prva življenjsko nevarna izkušnja. ''Pri petih me je ugriznil smrtonosni pajek. Pri sedemnajstih sem obtičal na robu gore in so me morali reševati s helikopterjem. Pri dvaindvajsetih sem bil v skoraj usodni prometni nesreči, pri triindvajsetih pa sem se med deskanjem na Baliju skoraj utopil,'' našteva.
Po dveh tednih v bolnišnici se je Jaden postopoma opomogel in se danes vrača k delu, sicer previdneje kot prej. ''Počutim se optimistično in hvaležno, da sem živ,'' pravi. Njegovo sporočilo je preprosto: ''Zdravje je največje bogastvo.''
Vir: profimedia
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV