Zoejino trpljenje se je začelo kmalu po rojstvu. Pri trinajstih mesecih je bila operirana zaradi prirojene srčne napake. Družina je sprva verjela, da je operacija odpravila vse težave, vendar so se zdravstvene težave nato žal le še stopnjevale.
Zoe je imela že v otroštvu težave s sluhom, vidom in drugimi boleznimi. Zdravniki so odkrili, da ima DiGeorgejev sindrom, ki ga povzroča napaka v genih. Zaradi težav pri učenju in ukrivljene hrbtenice je njen primer po mnenju zdravnikov edinstven na svetu.
Zoe pripoveduje, da so zanjo vsakdanje stvari zelo naporne. Ker ne sliši vseh delov pogovora, ji je težko sklepati prijateljstva. Občutila je strah pred zaposlitvijo in nesprejemanjem v družbi, saj se je bala, da bi jo ljudje ocenjevali le po njeni invalidnosti. Zaradi tega se je težko vključila v okolje, v katerem se ni počutila domače. Frustriralo jo je, da drugi niso opazili njenega velikega truda, hkrati pa jo je ta izkušnja naučila, da postane močnejša.
Zaradi stalnih zdravstvenih težav, kot so utrujenost, slabši vid in težave z dihanjem, mora prilagajati vsakdanje življenje. Čeprav je pri dvajsetih opravila izpit za avto, potrebuje slušne aparate in druge tehnološke pripomočke. Ključnega pomena je, da se izogiba preveliki obremenitvi, saj se hitro izčrpa.
Zoe je kljub težavam napisala roman Med voditelji srca, v katerem iskreno opisuje življenje z diagnozami. Z njim želi pokazati, da so za medicinskimi izrazi predvsem ljudje s svojimi željami in občutki. Čeprav je njeno življenje od nekdaj zaznamovano z bolnišnicami, pravi: 'Nočem, da me to definira.' Njeno glavno sporočilo je, da je prava moč v tem, da vztrajamo in gremo pogumno naprej.
Vir: Profimedia
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV