Zakaj se po 60. letu nekateri hitro postarajo, drugi pa ne?

Eden še vedno veliko hodi, potuje, telovadi in je samostojen, drugi pa se sooča z izgubo mišične moči, utrujenostjo, težavami pri hoji in več kroničnimi boleznimi. Zakaj se staramo tako različno? Starost sama po sebi ne pove vsega.

Na to, kako hitro se telo in možgani spreminjajo, vplivajo genetika, življenjske navade, bolezni, okolje in tudi to, kako aktivni ostanemo skozi življenje. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pri zdravju v starosti velik del razlik povezan prav s fizičnim in socialnim okoljem ter življenjskimi navadami.

Ena od najbolj opaznih razlik je mišična masa. Z leti jo naravno izgubljamo, vendar je proces po 60. letu lahko izrazitejši. Če se človek hkrati manj giblje, se izguba mišične moči še pospeši. To ni pomembno samo zaradi videza.

Močne mišice pomenijo boljše ravnotežje, lažje vstajanje s stola, varnejšo hojo in večjo samostojnost. Izrazita izguba mišične mase, imenovana sarkopenija, pa lahko poveča tveganje za padce in izgubo samostojnosti. Zato je lahko človek, ki tudi po 60. letu redno vključuje vadbo za moč, videti in predvsem delovati precej mlajše od nekoga iste starosti, ki je večinoma sedeč.

Način staranja ni nekaj, kar se začne šele na 60. rojstni dan. Posledice dolgoletnega kajenja, premalo gibanja, neuravnotežene prehrane, kroničnega stresa, pomanjkanja spanja ali nezdravljenega visokega krvnega tlaka se lahko pokažejo šele pozneje.

To pomeni tudi dobro novico: pri nekaterih spremembah lahko še vedno veliko naredimo. Mayo Clinic med pomembne dejavnike zdravega staranja uvršča redno telesno dejavnost, zdravo prehrano, opustitev kajenja, zadosten spanec ter dobro urejanje kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in povišan holesterol.

Nekateri imajo zaradi genetskih značilnosti večje tveganje za določene bolezni ali pa se njihov organizem na staranje odziva nekoliko drugače. Genov zato ne moremo povsem odmisliti. Toda genetika ni edina razlaga, zakaj je nekdo pri 75 letih vitalen, drugi pa precej manj. WebMD navaja, da na staranje poleg genov pomembno vplivajo življenjski slog in okolje, Verywell Health pa podobno poudarja, da življenjske navade pomembno vplivajo na zdravje in dolgoživost.

Po 60. letu ni dovolj, da se človek samo izogiba dolgotrajnemu sedenju. Pomembno je ohranjati različne vrste telesne sposobnosti. Redna aerobna dejavnost, na primer hitra hoja, plavanje ali kolesarjenje, koristi srcu in presnovi. Vadba za moč pomaga ohranjati mišice, vaje za ravnotežje pa lahko zmanjšajo tveganje za padce. WHO priporoča starejšim odraslim vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, ob tem pa tudi aktivnosti za ohranjanje mišične moči, ravnotežja in gibljivosti. In pomembno: začeti ni prepozno. Tudi če je bil človek desetletja manj aktiven, lahko redno gibanje v poznejših letih izboljša telesno zmogljivost.

Eden manj očitnih dejavnikov je socialna povezanost. Ljudje, ki imajo stike z družino, prijatelji, sosedi ali različnimi skupnostmi, imajo več priložnosti za gibanje, mentalno aktivnost in vključevanje v vsakdanje življenje. WHO opozarja, da sta osamljenost in socialna izolacija povezani s slabšim telesnim in duševnim zdravjem ter kakovostjo življenja. Zato zdravo staranje ni samo vprašanje prehrane in telovadbe. Pomembno je tudi, ali ima človek občutek povezanosti, namen in dejavnosti, zaradi katerih vstane iz postelje ter ostane dejaven.

Staranje torej ni enoten proces. Nekateri organi in telesni sistemi se lahko začnejo spreminjati prej kot drugi, prav tako pa se ljudje razlikujemo v tem, koliko funkcionalne rezerve imamo. Zato kronološka starost ni najboljši pokazatelj tega, kako stara je oseba v biološkem smislu. WHO poudarja, da ni tipičnega starejšega človeka: nekateri ljudje pri 80 letih ohranijo zelo dobre telesne in duševne sposobnosti, medtem ko se pri drugih pomembne omejitve pojavijo precej prej.

Največja napaka je zato prepričanje, da je po 60. letu upad sposobnosti nekaj, kar moramo preprosto sprejeti. Nekatere spremembe so normalen del staranja, vendar lahko z rednim gibanjem, kakovostno prehrano, dovolj spanja, opustitvijo kajenja, urejanjem kroničnih bolezni in ohranjanjem družabnih stikov pomembno vplivamo na to, kako dolgo ostanemo vitalni in samostojni.

Viri: WebMD, Verywell Health, Mayo Clinic, WHO