Znanstveniki razkrivajo, kaj se v telesu zgodi, ko se zares spočijemo

Kadar smo pod stresom, se telo odzove s povečano budnostjo, hitrejšim bitjem srca in sproščanjem stresnih hormonov. Težava sodobnega stresa je, da pogosto nima konca, saj nas vsakodnevne skrbi spremljajo še dolgo zatem, ko nevarnost mine. Raziskovalci z University of California, San Francisco (UCSF) opozarjajo, da takšen nenehen stres škoduje našemu telesu na celični ravni.

Raziskovalki Alexandra Crosswell in Elissa Epel sta predstavili koncept globokega počitka. Ta ni zgolj pasivno sedenje, temveč stanje, v katerem telo prejme signale varnosti. Ko se počutimo varno, se naše telo iz načina stresa preklopi v način obnove. Takrat se umiri um, dihanje in srčni utrip se upočasnita, mišice pa se sprostijo. V tem stanju se vklopi parasimpatični živčni sistem, ki telesu omogoči nujne procese zdravljenja in okrevanja, ki med stresom ne delujejo pravilno.

Mitohondriji so celične elektrarne, ki ustvarjajo nujno potrebno energijo. Kadar smo pod nenehnim stresom, telo večino energije porabi za odziv nanj, zato je primanjkuje za ključne celične procese. Raziskave pravijo, da kronični stres pospešuje staranje telesa, saj hitreje krajša telomere, ki varujejo naše kromosome. Poleg tega dolgotrajna napetost v telesu sproža vnetja in škodljive procese, ki lahko trajno poškodujejo naše celice.

Ko se počutimo varno, se telo preklopi iz načina 'boj ali beg' v stanje umirjenosti. Pri tem ima ključno vlogo vagusni živec, ki možgane poveže z organi. V tem sproščenem stanju lahko telo usmeri svojo energijo v popravilo in obnovo celic. Eden izmed teh procesov je avtofagija, pri kateri celice same odstranijo svoje poškodovane dele in jih razgradijo, vključno z nefunkcionalnimi mitohondriji.

Globoka sprostitev ni le meditacija. Pomagajo tudi sprehodi v naravi, ustvarjanje, joga ali preprosta opravila, kot je vrtnarjenje. Vsem je skupno to, da umirijo misli in vas povežejo s sedanjim trenutkom. Za hitrejše umirjanje telesa raziskovalci priporočajo osredotočanje na dolg in počasen izdih.

- nekajkrat počasi vdihnite in podaljšajte izdih,

- pojdite v naravo in zavestno opazujte zvoke, vonje in okolico,

- uporabite čute, na primer vonjajte cvetje, kuhajte ali hodite bosi po travi,

- izberite dejavnost, ki vas popolnoma umiri in zahteva vašo pozornost.

Raziskovalci poudarjajo, da je globok počitek nov koncept, ki povezuje ugotovitve številnih raziskav. Ne gre za novo zdravljenje, temveč za znanstveni model, ki odpira novo vprašanje: kaj če za zdravo staranje ni pomembno samo, koliko stresa doživimo, ampak tudi, kako dobro si po njem opomoremo?

Vir: Psychiatry