Cink, vitamin C, ehinaceja, probiotiki: kaj zares pravi znanost?

Pri cinku so rezultati raziskav mešani. Nekatere kažejo, da lahko pastile ali sirup, zaužiti kmalu po pojavu prvih simptomov, skrajšajo trajanje prehlada. Novejša ocena Mayo Clinic pa opozarja, da dokazi niso dovolj enotni, da bi lahko cink priporočili kot zanesljivo zdravljenje. Pomembna je tudi previdnost: cink lahko povzroči slabost, prebavne težave in druge neželene učinke. Cinkovih pripravkov za nos ne uporabljajte, saj so lahko povezani z dolgotrajno ali trajno izgubo voha.

Za večino ljudi vitamin C ne prepreči prehlada. Če ga redno zaužijemo že pred pojavom simptomov, lahko nekoliko skrajša njihovo trajanje, vendar učinek ni velik. Jemanje vitamina C šele ob prvih znakih prehlada nima enakega učinka. Veliki odmerki niso nujno boljši. Preveč vitamina C lahko povzroči slabost, drisko, trebušne krče in druge prebavne težave.

Pri ehinaceji oz. ameriškem slamniku znanost ne ponuja jasnega odgovora. Nekatere raziskave kažejo manj izrazite simptome ali nekoliko krajše trajanje prehlada, druge pa koristi ne potrjujejo. Različni pripravki ehinaceje so eden od razlogov, da so rezultati tako različni. Pri zdravih odraslih je običajno dobro prenašana, vendar lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil.

Probiotiki vplivajo na črevesno mikrobioto in imunski odziv. Nekatere raziskave kažejo, da bi lahko redno uživanje pomagalo zmanjšati tveganje za določene okužbe dihal oziroma nekoliko ublažiti njihov potek. Vendar rezultati niso dovolj enotni, da bi jih lahko obravnavali kot zanesljivo zaščito pred prehladom.

Kaj torej izbrati? Nobeno od teh štirih sredstev ni čudežno zdravilo. Pri običajnem prehladu ostajajo najpomembnejši počitek, dovolj tekočine in lajšanje simptomov. Prehranska dopolnila imajo lahko omejen učinek, še posebej kadar človeku primanjkuje določenega hranila, vendar večji odmerek ne pomeni nujno večje koristi.

Viri: Mayo Clinic, Johns Hopkins Medicine, Verywell Health