Je vaš otrok debel? Debelost v otroštvu vpliva na dolgoročno zdravje

Vas skrbi zdravje vašega otroka? Vedno več otrok se danes spopada s prekomerno telesno težo, kar je skrb vzbujajoče, saj gre za stanje, ki ni zgolj prehodno, ampak lahko za seboj potegne dolgotrajne zdravstvene posledice. Od tveganja za razvoj diabetesa in visokega krvnega tlaka že v rani mladosti do bitke s slabšo samopodobo in celo depresijo.

Mnogi dejavniki se prepletajo in prispevajo k tej kompleksni težavi – od genetskih nagnjenj in hormonskega ravnovesja do naših vsakdanjih prehranjevalnih in gibalnih navad, pa tudi socialnega okolja in stresa. A dobra novica je, da lahko veliko storimo kot starši. Skupaj lahko kot družina uvedemo uravnotežene obroke in se aktivneje gibamo. Vsak majhen korak šteje in pomaga zaščititi zdravje vašega otroka, ne samo zdaj, ampak tudi za prihodnost.

Kako torej vedeti, ali je otrokova teža res razlog za skrb? Ni je enostavno določiti, saj imajo otroci med odraščanjem različne oblike in se spreminjajo. Ključno ni le, kako vaš otrok izgleda. Pri odraslih zdravniki uporabljajo indeks telesne mase (ITM), ki izračunava razmerje med višino in težo glede na starost in spol. 

To jim omogoča, da vidijo, kje se vaš otrok nahaja na rastni krivulji v primerjavi z drugimi vrstniki. Kljub temu je ITM le delček sestavljanke.''Za odrasle velja, da so čezmerno prehranjeni, če je ITM, indeks telesne mase torej, med 25 in 30, ITM nad 30 pa pomeni debelost. Pri otrocih je nekoliko drugače. Stroka uporablja percentilne krivulje. Tisti, ki so med 85. in 95. percentilo, so prekomerno težki, nad 95. percentilo pa predebeli. Ali je otrok prekomerno težak, boste doma težko izračunali po percentilih. Lahko pa si pomagate z razmerjem obsega trebuha in telesne višine. Če je ta nad 0,5, to že pomeni prekomerno prehranjenost in tudi že ogroženost za bolezni srca in ožilja. Če je denimo vaš otrok visok 160 centimetrov, njegov obseg trebuha pa meri 80 centimetrov, boste 80 delili s 160 in dobili 0,5. Vse, kar je nad to vrednostjo, je že alarm za ukrepanje.'' 

Kaj lahko spremenimo in kako lahko podpremo otrokovo zdravje? Prehrana igra izjemno pomembno vlogo. Vemo, da so okusna in povsod prisotna živila, polna dodanega sladkorja, nasičenih maščob in natrija, kot so hitra hrana, piškoti, prigrizki, sladkarije in sladke pijače, prava past za malčke. Prikupna embalaža in intenzivni okusi jih vlečejo. Seveda ni prepovedano občasno privoščiti takšno poslastico – včasih je to del veselja – a ključno je, da otroke naučimo zmernosti, pozornosti pri vsakem grižljaju in razumevanja porcij. 

Poleg prehrane pa je pomembno tudi gibanje. Če se otroci premalo gibljejo, lažje pridobijo prekomerno težo. Poskrbite, da se bo vaš otrok gibal vsaj 60 minut dnevno. Premalo gibanja se pogosto kaže tudi v pretiranem sedenju pred zasloni. Uro gledanja televizije ali igranja videoiger lahko hitro preraste v dolgočasne ure. Poleg tega so reklame med oddajami polne vabljivih nezdravih izdelkov. Razmislite o omejitvi časa pred zaslonom – ne več kot dve uri na dan za otroke, starejše od dveh let, in popolnoma brez zaslonov za malčke, mlajše od dveh let. Otroci se lahko zabavajo tudi drugače, brez bleščečih zaslonov!

Ste vedeli, da stres močno vpliva na telesno težo, celo pri otrocih? Tako osebni kot družinski stres lahko povišata tveganje za debelost, saj naše telo v odziv proizvaja hormone, kot je kortizol, ki sprožajo povečan apetit in hlepenje po – seveda – "udobni" hrani, polni sladkorja in maščob. Če sumite, da je vaš otrok pod prevelikim stresom, je vedno dobrodošel posvet z zdravnikom. 

Ali obstajajo stvari, na katere resnično ne moremo vplivati? Na žalost da, in tudi te prispevajo k debelosti. Ena od teh je genetska predispozicija in družinska nagnjenost. Če je vaša družina nagnjena k lažjemu pridobivanju teže, je morda tudi vaš otrok v večjem tveganju. Ponekod se pokažejo tudi posebne genetske in hormonske spremembe, ki lahko otežujejo vzdrževanje zdrave teže. Tukaj pa se žal naše moči končajo. Prav tako pomembno je okolje – socialni in ekonomski dejavniki igrajo veliko vlogo. 

Predstavljajte si, da živite v skupnosti, kjer je dostop do sveže, zdrave hrane zelo omejen, bližina parkov ali varnih igrišč pa je redka. V takšnih okoliščinah so ljudje prisiljeni zanašati se na cenejšo, predelano hrano, ki jo z lahkoto najdejo v lokalnih trgovinah, a je žal revna s hranili. Tudi varnih mest za gibanje na prostem primanjkuje. Ti dejavniki resnično niso v domeni individualne volje, vendar je o njih nujno spregovoriti in iskati širše družbene rešitve.

Pomembno je razumeti, da debelost ni samo težava videza, ampak lahko povzroči kopico fizičnih zdravstvenih težav. Mnogi otroci, ki se spopadajo s prekomerno telesno težo, so žal v nevarnosti, da že v zgodnjih letih razvijejo resne bolezni odrasle dobe. Govorimo o diabetesu tipa 2, bolezni, ki jo običajno povezujemo z odraslostjo, vendar se žal vse pogosteje pojavlja pri otrocih zaradi debelosti in pomanjkanja gibanja. 

Pojavijo se lahko tudi visok krvni tlak in visok holesterol, kar sta dejavnika tveganja za bolezni srca in ožilja v kasnejšem življenju. Dodatna teža ne obremenjuje le srca, ampak tudi sklepe, kar povzroča bolečine in poškodbe kolkov, kolen in hrbta. Ne smemo pozabiti niti na dihalne težave; otroci so pogosteje prizadeti z astmo in nevarnejšo obstrukcijsko spalno apnejo, kjer se dihanje med spanjem prekine. Dodatno tveganje je tudi za bolezen jeter – t. i. zamaščena jetra, ki, čeprav morda sprva brez simptomov, lahko privede do trajnih poškodb. Skratka, gre za kompleksen krog zdravstvenih izzivov.

''Alarm tuli, ko govorimo o gibalni sposobnosti šolarjev. Rezultati zadnjih merjenj za športnovzgojni karton niso obetavni, razlaga Gregor Starc s Fakultete za šport. Ti jasno kažejo, da se otroci premalo gibajo in da gibljivost stagnira. Prav tako se še vedno pozna vpliv covida, saj je gibalna učinkovitost 5,6 odstotka nižja kot pred epidemijo. Pri koordinaciji, ki se kaže skozi poligon nazaj, že tri leta capljamo na mestu in smo na ravni iz 90. let prejšnjega stoletja. Pri dotikanju plošč z roko, v hitrosti izmeničnih gibov torej, prav tako stagniramo. Rezultati so v primerjavi z obdobjem pred epidemijo za pet odstotkov slabši,'', so povzeli novinarji 24ur. 

Kako torej aktivno pristopiti k preprečevanju otroške debelosti? Vse se začne doma. Najprej, bodite vzor! Z zdravo prehrano in redno aktivnostjo naj celotna družina ustvari zdrav življenjski slog, da se nihče ne počuti izključenega. Vaš otrok naj se giblje vsaj eno uro dnevno, vsaj petkrat tedensko. Uravnoteženi obroki in prigrizki so temelj – na krožniku naj bo polovica sadja in zelenjave, četrtina polnozrnatih žit in četrtina beljakovin. 

Ponujajte hranljive prigrizke z malo sladkorja, kot je jogurt z jagodičevjem. Ne odnehajte pri ponujanju novih živil, saj se lahko sčasoma otrok navadi na nove okuse. Kar se tiče 'nezdrave' hrane, vzpostavite zdrav odnos: naučite otroke, da je takšna hrana namenjena le občasnim priložnostim in da ni vir energije za vsak dan. 

Poskusite omejiti nakup takšnih izdelkov za dom. Omejite tudi čas pred zasloni; ne glejte televizije med obroki in spodbudite otroke k igranju in zabavi brez zaslonov. Za nagrado raje ponudite zabavno aktivnost kot hrano. Spanec je prav tako ključen: otroci potrebujejo določeno število ur, odvisno od starosti – 9 do 12 ur za otroke med 6. in 12. letom in 8 do 10 ur za najstnike!

Vir: Mayo Clinic