Vročina ne napada samo srca: ta organ je v teh dneh pod največjim pritiskom

Prav ledvice imajo ključno vlogo pri uravnavanju tekočin in mineralov v telesu. Ko se v vročini močno potimo, izgubljamo vodo in elektrolite, zato morajo ledvice delati intenzivneje, da ohranijo ravnovesje. V najbolj vročih dneh lahko kombinacija visokih temperatur, premalo tekočine in dodatnih obremenitev za telo poveča tveganje za težave z delovanjem ledvic.

Ledvice neprestano filtrirajo kri, odstranjujejo odpadne snovi in pomagajo uravnavati količino tekočine v telesu. Ko se telo zaradi vročine začne hladiti s potenjem, izgublja tekočino. Če izgubljene tekočine ne nadomestimo dovolj hitro, se zmanjša količina krvi, ki kroži po telesu. Posledično lahko skozi ledvice prehaja manj krvi, kar jih dodatno obremeni. Pri zdravih ljudeh se telo običajno prilagodi. Večje tveganje pa imajo ljudje, pri katerih je delovanje ledvic že oslabljeno.

Eden največjih izzivov v vročini je preprosta stvar, dovolj piti. Ko telo izgublja več tekočine, kot je vnese, se lahko pojavijo znaki dehidracije:

- temen urin,

- manj pogosto uriniranje,

- suha usta,

- utrujenost,

- omotica,

- glavobol,

- občutek šibkosti.

To niso le neprijetni simptomi. Dolgotrajna ali izrazita dehidracija lahko vpliva tudi na delovanje ledvic.

Čeprav vročina vpliva na vse ljudi, so nekatere skupine bolj ranljive:

- starejši,

- ljudje s kronično ledvično boleznijo,

- ljudje s srčnimi boleznimi,

- osebe s sladkorno boleznijo,

- ljudje, ki jemljejo določena zdravila,

- vsi, ki delajo ali telovadijo na prostem.

Posebna previdnost je potrebna tudi pri športnikih in fizičnih delavcih, saj lahko v kratkem času izgubijo veliko tekočine.

Eden izmed preprostih načinov, kako spremljati hidracijo, je opazovanje urina. Če je urin zelo temen ali ga je občutno manj kot običajno, lahko to pomeni, da telo potrebuje več tekočine. Če se pojavijo močna bolečina v predelu ledvic, zmedenost, izrazita slabost ali zelo zmanjšano uriniranje, je potreben posvet z zdravnikom.

Pijte dovolj tekočine: Ne čakajte vedno na občutek žeje, saj ta ni vedno zanesljiv znak potreb telesa.

Omejite največje napore v najhujši vročini: Če je mogoče, fizične aktivnosti prestavite na jutro ali večer.

Bodite pozorni na alkohol: Alkohol lahko prispeva k izgubi tekočine in dodatno oteži prilagajanje telesa vročini.

Ne ignorirajte opozorilnih znakov: Utrujenost, vrtoglavica in spremembe uriniranja so lahko znak, da telo potrebuje pomoč.

Vročina vpliva na celotno telo: Visoke temperature niso le neprijetne. Za telo predstavljajo dodatno delo, saj mora ves čas vzdrževati normalno temperaturo in ravnovesje tekočin.

Srce, ledvice, možgani in drugi organi se v vročinskem valu prilagajajo zahtevnejšim razmeram. Zato je pomembno, da vročino jemljemo resno, tudi takrat, ko se zdi, da jo 'dobro prenašamo'. Majhne navade, kot so dovolj tekočine, počitek v hladnejšem okolju in prilagoditev aktivnosti, lahko v najbolj vročih dneh naredijo veliko razliko.

Viri: National Kidney Foundation, Centers for Disease Control and Prevention (CDC), World Health Organization (WHO), National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases